Ponudili so mi volontersko pripravništvo, zdaj sem v precepu

Sem mlada diplomantka ekonomske fakultete. Ker je znano, da nas je mladih ekonomistov preveč, sem seveda tudi sama prisiljena iskati neplačana ali slabo plačana dela. Nedavno sem se prijavila na razpis storitvenega podjetja za opravljanje dela raziskave javnega mnenja. Pripravljeni so me bili vzeti v službo in z menoj tudi podpisati pogodbo o opravljanju pripravništva, ki pa naj bi bilo brezplačno (volontersko). Zagotovili so mi sicer, da mi bodo krili stroške prevoza na delo in stroške prehrane. Delo naj bi trajalo osem ur dnevno. 

Zdaj razmišljam, kaj storiti. Ne izhajam ravno iz premožne družine in vsak evro bi mi prišel prav. Po drugi strani pa vem, da bom težko dobila plačano službo, prvič zato, ker jih za ekonomiste ni na voljo ravno na pretek, drugič pa zato, ker ne poznam pravih ljudi. Zanima me, kaj menite. Ali je volontersko pripravništvo sploh zakonito? Naj službo vseeno sprejmem? Hvala za kakršen koli nasvet.

Na področju volonterskega pripravništva je v Sloveniji veliko paradoksov in licemerstva. Čeprav ga javnost pa tudi nekateri predstavniki države večinoma obsojajo, celo s prenapetimi argumenti, da gre pri njem za moderno obliko suženjstva, pa – glej si ga no! – prav zakon o državni upravi izrecno dopušča zaposlovanje volonterskih pripravnikov. To seveda pomeni, da lahko država zakonito najema brezplačno delovno silo! Če po drugi strani želi volonterskega pripravnika zaposliti kakšen zasebnik, pa dežurni »pravičniki« takoj skočijo v zrak in ga začnejo kritizirati, da je navaden izkoriščevalec.

Opozoril bi rad še na nekaj drugega. Sam sem imel to srečo, da sem se kmalu po diplomi na ljubljanski pravni fakulteti študijsko izpopolnjeval še v Veliki Britaniji, kjer sem spoznal nekaj zanimivih ljudi, nekateri izmed njih so še vedno moji poslovni partnerji in prijatelji, ki me redno obveščajo o dogajanju na Otoku. Tako vem, da je v Veliki Britaniji sistem volonterskega pripravništva povsem normalna oblika dela, tam namreč ogromno diplomantov – še posebno v uglednih podjetjih – določeno obdobje dela brezplačno, pa se jim to ne zdi prav nič nenavadnega, saj se zavedajo, da imajo delovne izkušnje in pridobivanje zvez in poznanstev v takih podjetjih neprecenljivo vrednost in so izjemna naložba za prihodnost.

V mojih poštudijskih časih, v začetku devetdesetih let, mladi ob iskanju prve zaposlitve nismo kaj dosti spraševali po plači, ampak smo bili povsem zadovoljni, če smo lahko (brezplačno) delali na delovnih mestih, za katera smo se izobraževali. Za žepnino pa smo brez težav nabirali oglase za časopise, prodajali avtomobile in opravljali ankete po telefonu. Nič nam ni bilo pod častjo.

Žal te mentalitete številni mladi diplomanti v Sloveniji še niso usvojili, za kaj takega bi verjetno morali včasih malo pogledati čez planke.

Sicer pa je volontersko pripravništvo v Sloveniji dopustno le v omejenem obsegu. Kot rečeno, ga dopušča zakon o državni upravi (ZDU-1) ali pa zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), sicer pa je možno le, če ga dopušča poseben zakon, ki pa ga tu ne vidim, zato se mi zdi, da sklenitev pogodbe o volonterskem pripravništvu v vašem primeru nima ustrezne pravne podlage in bi znal imeti zato delodajalec s tako pogodbo težave. Strogo formalnopravno gledano torej delodajalec pogodbe o volonterskem pripravništvu z vami sploh ne sme podpisati, zato poskusita sodelovanje pravno drugače urediti, denimo s katero izmed civilnopravnih pogodb (avtorska ali podjemna pogodba), če bo to za oba še ekonomsko sprejemljivo. Naj tu dodam, da je davčno breme pri podjemni pogodbi za izplačevalca dohodka višje kot pri avtorski. Bolj smiselno bi bilo, da bi z delodajalcem popisala avtorsko pogodbo, seveda če bo vaše delo ustrezalo definiciji avtorskega dela po zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP).