Po ženini prevari ji ne znam več zaupati

Pred dvema letoma sva imela z ženo hudo krizo. Prevarala me je. Zame je bil to strašen šok. Kaj se dogaja, sem odkril sam. Žena mi je vse priznala in ni ničesar tajila. Bilo ji je iskreno žal, to sem čutil. Kljub temu je bila moja stiska tako velika, da sva skupaj poiskala terapevtsko pomoč. Ta nama je pomagala, predvsem meni, da sem se toliko sestavil, da sva se lahko začela ukvarjati z najinim odnosom. Ni bilo lahko, vendar nama je uspelo v enem letu toliko narediti, da je spet normalen. Seveda so se še pojavljala nihanja v mojih občutkih, a manj pogosta. Čedalje bolj sem imel občutek, da imam vse pod nadzorom. V zadnjem času se mi je stanje poslabšalo. Mislil sem, da je prehodno in bo minilo v nekaj dneh, a nikakor ne popusti. Traja ves mesec. Žena je zamenjala službo. Prej je delala v pretežno ženskem kolektivu, zdaj je v glavnem med moškimi. Nikakršnega zunanjega vzroka ni, da bi lahko dvomil o njej. Vedno mi pove, kam gre in s kom se druži. Bil sem prepričan, da se je zaupanje, ki sem ga imel do nje, ponovno vzpostavilo, a me spet mučijo dvomi. Povsem sem padel v to in komaj se zadržujem, da je ne kontroliram, brskam po njenem telefonu in elektronski pošti. Razočaran sem nad sabo in težko mi je povedati ženi, kaj me muči.

Zaupanje med partnerjema je temelj vsakega zdravega odnosa. Ob tem, ko vas je žena prevarala, se vam je zaupanje porušilo. Ob odkritju se vam je zdelo, da je sploh ne poznate. Nikoli niste pomislili, da bi vas lahko prevarala. Počutili ste se izdanega, ponižanega, opeharjenega. Bili ste močno prizadeti v občutku lastne vrednosti, sesul se je del vaše samopodobe. Huda stiska ob takem dogodku je povsem razumljiva. Zelo primerna je bila odločitev, da sta poiskala terapevtsko pomoč. Glede na to, kar ste napisali, je bila uspešna. Vaša stiska je postopoma popuščala. Psihično počutje je še nekaj časa dokaj nihalo, potem se je toliko izboljšalo in ustalilo, da ste bili prepričani, da ste spet na konju. Verjetno poznate lep slovenski pregovor, ki pravi: Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi. Prav to se dogaja vam. Res je, da sta od takrat, ko vas je žena prevarala, minili že dve leti. Lahko tudi rečemo, da sta minili šele dve leti. Dogodki, ki nas doletijo in čustveno močno zaznamujejo, potrebujejo čas in našo lastno aktivnost, da jih v sebi predelamo in se jih razbremenimo. To ne pomeni, da nanje pozabimo. Pozabili ne bomo nikoli. Lahko pa si z zavedanjem in upoštevanjem vseh okoliščin, tudi tistih, ki si jih razumsko ne zmoremo razložiti, pridobimo toliko čustvene distance, da s tem lahko živimo in se nam težki občutki v zvezi z doživetim ne ponavljajo več. Verjamem, da ste ženi odpustili njeno dejanje. Začutili ste, da ji je resnično žal in je vaša bolečina tudi njena. Zavedati se morate, da se ponovno zaupanje ne razvije hitro in tudi ne avtomatsko. Nastajalo bo počasi. Kakšen bo ta proces, je odvisno od obeh. Razumsko vam je popolnoma jasno, da nimate nobenega zunanjega vzroka, da bi dvomili o svoji ženi. Prav tako veste, da dejstvo, da je na novem delovnem mestu v pretežno moškem okolju, samo po sebi ne pomeni nič in ni vzrok za nobeno realno sumničenje. Zdaj ste na vrsti vi, da z lastno voljo vplivate in ne dovolite, da vas neutemeljeni občutki popolnoma preplavijo, vas ovirajo pri vsakdanjih obveznostih in vas hromijo. Odločite se za zaupanje. Saj vem, strah vas je tveganja, bojite se, da vas ne bi še enkrat doletelo, kar ste doživeli. Vsi si tako zelo želimo garancije za svoje življenjske odločitve. Žal ne obstajajo. Sami se moramo odločiti, dobimo lahko vse ali nič. Pravijo, da je sreča na strani pogumnih. Svetujem vam, da svoje stiske pred ženo ne skrivate. Iskreno se pogovorite z njo. Prepričana sem, da vas bo razumela. Obiščita spet terapevta, to vama lahko le koristi. Za konec bi vam rekla le še to, da partnerju resnično zaupamo takrat, ko nam niti na misel ne pride, da bi ga nadzorovali, in ko nimamo potrebe, da bi imeli vse pod kontrolo.