Po vsem, kar nam je storil, ne razumem, zakaj imata mama in sestra očeta še vedno radi

Moj oče je bil precej nasilen, za povrh pa tudi alkoholik. Preživljal se je s polaganjem keramike, a sva ga pri delu pogosto nadomestila z mamo. Njena izrabljena kolena, ki jo na starost ovirajo pri hoji, so le ena od neprijetnih posledic. Vse, kar je oče dobil plačano, je obdržal zase. Dokler se nisem zaposlil, smo doma živeli iz rok v usta. Zaradi nerednega dela in neplačevanja obveznosti ima danes zelo slabo pokojnino, tako da s sestro plačujeva oskrbnino sama. Mama je na vse težke trenutke, ki jih ni bilo malo, pozabila in zahteva, da očeta spoštujem. V domu ga redno obiskuje, name pa se ves čas jezi, ker ga ne. To, da živim na drugem koncu Slovenije, je zanjo samo izgovor. Poleg pokojnine, ki jo oče porabi izključno za lastne potrebe (pijača, igre na srečo, stave ...), mu mama in sestra ob vsakem obisku pustita še nekaj denarja. Ker jaz tega nočem, se stalno prepiramo, češ da sem grd do njega, on pa mi je v življenju nudil vse. Kaj naj bi pomenil ta »vse« razen palice, ne povesta. Oče z njima grdo manipulira, rad bi jima to dopovedal, a ne poslušata.

Tihomir

Odgovarja Milena Miklavčič

Pri desetih letih lahko otroci doma pomagajo pri različnih opravilih, ne morejo pa hoditi v službo namesto očeta, kadar ima ta »slab dan«! Razumem, da mama ni dovolila, da bi očetu ugovarjali, saj je bila družina zaradi njene neredne zaposlitve odvisna od njegovega zaslužka. Žalostno je, da sploh obstajajo očetje, ki svoje prihodke zapijejo in zaigrajo na stavah. Otroštvo, ki ste ga imeli, vam je kljub temu dalo veliko iznajdljivosti, trdoživosti in sposobnosti preživetja. Žal je bila cena zelo visoka, saj vam je hkrati na ramena naložilo številne odgovornosti. Sokriva je tudi mama, ker je očeta podpirala, od vaju s sestro pa zahtevala, da ga spoštujeta in mu odpuščata.

PREBERITE ŠE -> Zadnji hip sem se rešila pred navidezno popolnim moškim

Na tem mestu vam zelo iskreno povem: niste slab sin. Če bi bili brezčutni, ne bi plačevali očetove oskrbnine. Verjetno bi zamahnili z roko in rekli, naj se znajde tako, kakor se je morala nekoč znajti družina. Škoda, da se mama ne zaveda, da je moževa nizka pokojnina zgolj posledica njene nerazumne popustljivosti in njegovih lastnih odločitev, nerednega dela in neplačevanja obveznosti.

V naši družbi velja, da moramo starše brezpogojno spoštovati, veliko redkeje pa slišimo, da bi moralo biti tudi obratno. Starševstvo pomeni predvsem veliko odgovornost do otrok. V vaši družini je bilo na tem področju marsikaj narobe.

Mama se je odločila, da bo na vse hudo pozabila. Po svoje jo razumem, saj si ljudje, ki so dolga leta živeli ob alkoholiku in nasilnežu, pogosto ustvarijo zelo olepšano razlago preteklosti. Če bi si priznali, koliko ponižanja so prenašali in koliko hudega so morali doživljati tudi njihovi otroci, jim ne bi bilo lahko. Lažje jim je reči, da »ni bilo vse slabo«, da je bil oče »včasih tudi dober« in da je družini »nudil vse«, kot se pogledati v ogledalo in priznati sokrivdo. Spomin je čudna reč. Tisto, kar preveč boli, prekrije z odejo, da lahko človek ponoči zaspi.

Danes ste odrasli, mama pa vas še zmeraj sili, da gledate na otroštvo skozi rožnata očala. Pri petnajstih letih ste se zaposlili, ves svoj zaslužek pa ste dali njej. Ko ste se pri dobrih dvajsetih poročili, je bil ogenj v strehi, češ kako bova zdaj z očetom živela.

Odpuščanje, če do njega sploh pride, je zelo osebno in intimno dejanje, ki ga ni mogoče niti ukazati niti izsiliti. Lažje odpustimo, če tudi tisti, ki nas je prizadel, prizna svojo krivdo, pokaže iskreno obžalovanje in se potrudi popraviti storjeno. Žalosti me, da mama od vas zahteva vdanost in pokorščino, četudi dobro ve, skozi kakšne preizkušnje ste šli.

PREBERITE ŠE -> Hčerka ima nemogoč značaj, podedovala ga je po moji mami

Z maminim tihim privoljenjem vas oče ne ustrahuje več s palico. Namesto tega v mami in sestri vzbuja občutek krivde. Dopoveduje jima, da potrebuje denar, čeprav ima v domu zagotovljene streho, hrano, nego in osnovne življenjske potrebščine. Vsi dobro veste, da denar porablja za pijačo, igre na srečo in stave, a si mu tega nihče ne upa reči. Še huje, ob vsakem obisku mu mama in sestra pustita nekaj gotovine, s čimer omogočata nadaljevanje grdih razvad, zaradi katerih je družina nekoč trpela. Razumem, da tega ne počneta iz slabih namenov, želita le utišati njegovo sitnarjenje in lastno slabo vest, ko »opravljata svojo dolžnost«.

Odraslega človeka, ki je vse življenje manipuliral z bližnjimi, boste težko spremenili. Prav tako boste težko prepričali mamo in sestro, dokler ne bosta sami pripravljeni pogledati resnici v oči. Bolj ko jima boste dokazovali, da ju oče izkorišča, bolj ga bosta ščitili, hkrati pa vam obračali hrbet.

Prav bi bilo, da nehate prevzemati nase odgovornost za njune odločitve. Enkrat za vselej jima povejte, da ne čutite čisto nobene potrebe po obiskih. Če boste svoja stališča kar naprej pojasnjevali, boste nehote dajali vtis, da se je o njih še mogoče pogajati.

Imate svoje življenje, delo, družino, obveznosti in pravico do prostega časa. Očeta lahko kdaj pokličete, če vam je to lažje. V primeru, da vas bo po telefonu izsiljeval za denar, lahko tudi s tem prenehate.

Nikar pa se ne silite, da bi zgolj zaradi videza igrali ljubečega sina, če tega ne čutite. Oče je imel dovolj priložnosti, da bi se z vami pogovoril o ukradenem otroštvu. Zgodbe, ki ste jih opisali v pismu, niso bile lahke. Tudi zato se mi zdi trditev, da »vam je oče nudil vse«, zelo krivična. Kaj naj bi bilo to »vse«? Streha nad glavo, pod katero ste se bali njegovega nasilja? Težko fizično in odgovorno delo, ki ste ga morali opravljati že kot otrok?

Verjamem vam, da vas mamino zanikanje težke preteklosti zelo boli. Vse bi bilo drugače, če bi vam rekla, da vas razume, da ji je žal, da razume vašo jezo. Vam sploh kdaj pokaže, da vas ima rada?

Bodite do nje še naprej spoštljivi, a tudi bolj odločni. Ne žalite je, češ da je neumna, ker je vse pozabila, a tudi ne popuščajte. Hkrati pa naredite vse, da bodo odnosi v vaši lastni družini drugačni, bolj ljubeči. Vloga očeta je enako pomembna kot vloga matere. Odigrajte jo tako, da hčerki nekoč ne bosta le ponosni na vas, temveč bosta iskali tudi vašo bližino.