Po tem, ko me je nadziral mož, me bo zdaj babica

Po dolgih bitkah mi je uspelo, da sva se z bivšim dogovorila za preživnino. S hčerko sva lažje zadihali. Upala sem, da si bova lahko privoščili počitnice na morju, ko me je neprijetno presenetil stanodajalec: pogodbe, ki mi poteče konec leta, ne bo več podaljšal. Cena najema je bila zelo ugodna, zato so me njegove besede še toliko bolj prizadele. Moji domači so hitro našli rešitev: predlagali so, naj se preselim k babici, kar bi žal potegnilo za seboj tudi menjavo šole za hčerko. Njej je vseeno, selitve se veseli, saj se z babico kar dobro razumeta, jaz malo manj, saj vem, da bom imela pri njej precej manj svobode kot zdaj. Ta mi zelo veliko pomeni, saj sva se z možem razšla predvsem zato, ker me je nenehno kontroliral.

Diana

Odgovarja Milena Miklavčič

Zelo razumem jezo, ki ste jo stresli na papir. Dobro vem, koliko živcev, ponižanj in neprespanih noči je včasih potrebnih, da otrokov oče sprejme nekaj, kar bi moralo biti samoumevno: da je tudi po ločitvi dolžan skrbeti za svojega otroka. Preživnina namreč ni miloščina, namenjena nekdanji ženi, temveč denar, ki pripada otroku.

Izguba najemnega stanovanja po zelo ugodni ceni ni prijetna, vendar se mi zdi pomembno, da na to ne gledate, kot da se vam podira ves svet. Pogodba vam poteče šele konec leta, torej imate še nekaj časa. Poleg tega niste ostali brez strehe nad glavo. Teoretično si novo stanovanje, četudi bi bilo dražje, lahko poiščete, druga možnost pa je selitev k babici. Ta rešitev vam morda trenutno ne diši najbolj, toda roko na srce: marsikdo bi bil takšne ponudbe zelo vesel.

Po drugi strani razumem, zakaj vas skrbi, da boste pri babici manj svobodni. Če ste živeli z možem, ki vas je nenehno nadzoroval, se vam verjetno že ob misli, da bi vas ponovno nekdo spraševal, kje ste bili, s kom ste govorili in kdaj boste prišli domov, prižgejo vse rdeče luči. Človek, ki je dolgo živel pod nadzorom, postane še posebej občutljiv za takšna, na videz zelo nedolžna vprašanja. Redki so, ki bi jim bila všeč. Po navadi je tako, da če že hočemo, se razgovorimo sami, ni treba, da se po detektivsko vrta po naši intimi.

PREBERITE ŠE -> Mož je edini lastnik najinega stanovanja. Ali lahko po njegovi smrti ostanem brez doma?

Vsak kovanec ima dve plati, in ker me že sprašujete, bi vam rada položila na srce nekaj, kar je bistvenega pomena: če vam je mož pregledoval telefon, vam omejeval stike, vas zasliševal ali odločal, s kom se smete družiti, je bil to nadzor. Če pa babica želi vedeti, ali boste zvečer doma, da bo šla lahko ob spodobni uri spat, to ni noben nadzor, ampak dogovor med odraslima človekoma, ki živita pod isto streho in si delita trenutke vsakdanjega življenja. Čutite razliko?

Ob besedi svoboda se morava pogovoriti še o nečem. Drži, tudi starš ima pravico do prijateljev, druženja, oddiha in življenja, ki ni sestavljeno samo iz službe, kuhanja, pranja in skrbi za otroka. A naše življenje pred otrokovim rojstvom je malo drugačno od življenja, ki ga živimo po tem, ko že imamo družino. Najprej je treba poskrbeti, da je otrok varen, da ni prepogosto sam, da se ne sprašuje, kdaj se bo mama vrnila, in da se ne počuti kot ovira na poti do družabnega življenja svojih staršev. Skratka, na prvem mestu je otrok, sledi vesolje, šele potem pridejo na vrsto prijateljice, prijatelji, zabave in vse drugo.

Ne vem, kako pogosto je hčerka zaradi vaših druženj s prijatelji sama doma že danes, niti niste omenili, koliko je stara, a iz napisanega sklepam, da ima tam okoli deset let. Občasno druženje s prijatelji je nekaj povsem normalnega in zaželenega, če pa mama večere prepogosto preživlja drugje, otrok pa doma čaka in posluša vsak avtomobil, ki pripelje po ulici, potem to sodi v kategorijo zanemarjanja otroka. Pravice brez odgovornosti niso svoboda, ampak vodijo v skrajni nered. Pika.

PREBERITE ŠE -> Moževe muhe me spravljajo ob pamet, iz našega doma je odstranil celo vrata

Prav zato se mi zdi babičina ponudba vredna resnega premisleka. Vaša hčerka se selitve celo veseli, saj se z babico dobro razume, kar je zelo pomembno. Menjava šole sicer ni mačji kašelj, toda če je deklica sprejela možnost brez strahu in odpora, selitev zanjo ne bo takšna tragedija, kot se trenutno zdi vam. Poleg tega ji po pouku ne bo treba biti sami. Doma jo bo pričakal nekdo, ki ga pozna, mu zaupa in ga ima rada.

Tudi vi se ne bi preselili na kavč v babičini dnevni sobi. Bivali boste v večji garsonjeri, v kateri je že imela podnajemnike. To pomeni, da boste ohranili precej samostojnosti. Če boste odnose pametno uredili, bo to v vašo in tudi v hčerkino korist.

Toda pravila morajo biti dogovorjena še pred vselitvijo. Ko bo babica tretjič brez trkanja stopila v garsonjero, bo že prepozno.

Najprej se dogovorite o zasebnosti, koliko boste prispevali za elektriko, ogrevanje, vodo in druge stroške. Četudi babica morda noče najemnine, je prav, da je ne izkoriščate, saj pri njej ne boste le kot nekakšna gostja na brezplačnih počitnicah.

Jasno določita, kdaj in kako, če sploh, bo pazila na hčerko. Njena pomoč je dragocena, vendar ne sme biti samoumevna, saj ima tudi ona svoje življenje, opravke, prijateljice, zdravniške preglede in dneve, ko si želi malo več miru.

Pogovorita se še o obiskih. Pravico imate povabiti prijateljico ali prijatelja na obisk, a pozni, glasni in prepogosti obiski bi lahko hitro postali vir sporov. Če boste kdaj imeli novega partnerja, se boste morali tudi o njegovih obiskih oziroma morebitni vselitvi odkrito pogovoriti.

Prav tako ne pričakujte, da bo babica kuhala za vse, prala vaše perilo in pospravljala za vami. Lahko si pomagate: enkrat skuhate vi, drugič ona, vi jo odpeljete po opravkih, ona kdaj prevzame deklico po pouku. Skratka, danes babica pomaga vam, jutri boste morda vi pomagali njej.

Selitev bi bila lahko tudi priložnost, da si ustvarite nekaj plusa na osebnem računu. Razliko med sedanjo oziroma prihodnjo visoko najemnino in stroški pri babici vsak mesec dajte na stran. Ne zapravite vsega samo zato, ker boste nenadoma lažje dihali. Ustvarite si rezervo, s katero boste čez leto ali dve lahko znova najeli kakšno stanovanje, če bo sobivanje z babico postalo nevzdržno. Življenje je, če smo pošteni, vedno sestavljeno iz svobode, dogovorov in odgovornosti. Brez zadnjih dveh niti prva ne zdrži prav dolgo. Preverjeno in preizkušeno, zato mi lahko verjamete na besedo.