Po bratovi smrti me ignorira

Brat mojega občasnega prijatelja, s katerim se skrivaj videvam že tri leta, si je pred kratkim vzel življenje. Obesil se je zaradi punce, s katero sta bila v zvezi okrog sedem let. Vse ji je dal, kupil ji je avto, skupaj sta potovala in skupaj živela. Slabe tri mesece pred samomorom je izvedel, da ga je prevarala. Vrnil se je k družini. Dva meseca pred smrtjo je mojemu prijatelju, torej svojemu bratu, nakazal prihranjeni denar. Kasneje v tem času so ga prišli iskat z rešilcem in policijo. Ko se je vrnil iz bolnišnice, je dlje grozil, da se bo zaradi prevare in razhoda ubil. Grožnjo je uresničil. Zanima me še nekaj: namreč fantu, s katerim se videvam, sem v sporočilu napisala svoje sožalje in mu ponudila, da me lahko pokliče kadar koli, če mu je hudo ali če kaj potrebuje, ter da se lahko vedno zanese name. Njegov odgovor je bil le: ok, hvala. Njegov naslednji odgovor pa je bil, naj ga pustim pri miru, če imam vsaj malo srca. Ko mu zdaj iz zaskrbljenosti napišem kakšno sporočilo, ni nikakršnega odziva. Kaj mislite, da se z njim dogaja? Se mi bo oglasil, ko bo bolje? Kaj predlagate? Sicer je zelo živčna oseba. Ne vem več, kaj naj še naredim, da izvem, kako je z njim. Prosim za dobre nasvete in se vam vnaprej zahvaljujem. 

Gotovo vas je zelo prizadelo, ko ste izvedeli, da si je brat vašega prijatelja vzel življenje. Tragedija je, da si mlad človek, poln upov in načrtov, vzame življenje. Izguba, ki je zadela brata vašega prijatelja, in bolečina, ki ji je sledila, sta bili očitno preveliki, da bi mu dovolili prebroditi težke trenutke, ki jih je povzročila prevara ljubljenega dekleta.

V trenutkih hude stiske in bolečine je brat vašega prijatelja razmišljal o samomoru kot možni rešitvi. Ker si ni znal pomagati drugače, je o tem, da bo storil samomor, sporočal ljudem okoli sebe. To je bil njegov klic na pomoč. Na žalost pomoči ni bilo ali pa ni prispela pravočasno in si je vzel življenje.

V trenutkih pred samomorom najbrž ni zmogel premišljevati, kakšne posledice bo imelo njegovo dejanje za ljudi, ki so ga imeli radi. Njega ni več med živimi, oni pa morajo živeti z bolečo zavestjo, da je odšel za vedno. Med njimi tudi vaš prijatelj.

Med vašim prijateljem in njegovim umrlim bratom so bile stkane posebne vezi, ki jih lahko ustvari le bratska ljubezen. Te vezi so bile nasilno pretrgane in vašega prijatelja je to zelo prizadelo. Prizadejalo mu je bolečine, ki so ga preplavile in za trenutek prekrile celo nežna čustva, ki jih goji do vas. V svoji potrtosti se ni sposoben pogovarjati z vami. Bolečino drži zase, jo pestuje in ji ne zmore pustiti, da bi začela prodirati skozi čustveni oklep, ki ga je nezavedno zgradil, da bi se zaščitil. V tem si s pokojnim bratom očitno delita določene značajske lastnosti.

Vašemu prijatelju bi pomagalo, da o svoji bolečini spregovori. To je najboljši recept, da ji vzame ostrino. Najti bi moral nekoga, ki mu zaupa in o katerem je prepričan, da bi ga razumel ter mu prisluhnil brez predsodkov, in pred katerim bi lahko premagal morebitne občutke sramu.

Vprašali se boste najbrž, zakaj vi ne morete biti ta oseba. Ponudili ste mu svojo podporo, a jo je zavrnil. Tu obstajajo določene razlike med spoloma. V naši kulturi na splošno velja, da naj bi moški držali čustva žalosti zase ali jih vsaj ne tako intenzivno izražali. Za mnoge je pretirano izražanje žalosti celo ponižujoče. Seveda je za vas to boleče, sploh ker ga imate radi in ker vidite, kako trpi.

Toda ne preostane vam drugega, kot da počakate, da se njegova čustva umirijo. Če boste silili vanj, boste njegovo nejevoljo le še stopnjevali. Žal mi je, da vam moram to svetovati, ker v tej situaciji trpite tudi vi. Ko bo vaš prijatelj začutil, da je pripravljen spet vzpostaviti komunikacijo z vami, se vam bo oglasil. Nobenega razloga ni, vsaj glede na vašo pripoved, da tega ne bi storil. Kar lahko storite še, je, da mu prijazno sporočite, naj bolečine ne drži zase, ampak naj se o njej pogovarja s prijatelji, ki jim zaupa. Povejte mu tudi, naj si vzame čas in naj se vam oglasi, ko se mu bo zdelo primerno. Sporočite mu, da ga imate radi, da ga imate v mislih in da boste čakali na njegov klic. Medtem, vam še svetujem, pa svoje bolečine ne držite zase tudi vi, ampak o njej govorite z ljudmi, ki vam bodo prisluhnili. Lahko pokličete tudi na anonimni telefon za klic v duševni stiski. 24/7 vam je na voljo številka 116 123. Želim vam, da bi se vajin odnos čim prej vrnil v nekdanje okvire.