Partnerica pravi, da ji je seks z mano neprijeten, a se noče raziti

Spoznala sva se pred štirimi leti, v službi. Bila je tiha in zelo ljubka. Takoj je vzbudila moje zanimanje. Prva leta so bila čudovita. Potem so prišle hude finančne težave.
Fotografija: Foto: Prostock-studio/Shutterstock
Odpri galerijo
Foto: Prostock-studio/Shutterstock


Spoznala sva se pred štirimi leti, v službi. Bila je tiha in zelo ljubka. Takoj je vzbudila moje zanimanje. Prva leta so bila čudovita. Potem so prišle hude finančne težave. Življenje je postalo zelo stresno. Začela sva izgubljati stik. Strasti v seksu je bilo vedno manj. Nato je nepričakovano zanosila. Rodil se nama je sin. Danes je star dve leti. Je čudovit, vesel in krepak. Počasi se pobirava iz dolgov. Toda najin odnos je na najnižji točki. Seksava skoraj nič več. Vedno bolj si greva na živce. Zelo redko nama uspe imeti normalen pogovor. Veliko se kregava. 

Ljubezenski odnosi in navezovanje tesnih človeških stikov mi od nekdaj povzročajo težave in v njih se počutim negotov. Ona je imela le eno partnersko zvezo pred mano. Starejši sem osem let. Ona jih ima štiriindvajset. Redko jo vidim nasmejano, večino časa pa se mi zdi nejevoljna, celo depresivna. Težave ima s samopodobo. Toda ne želi se raziti z mano. Tudi jaz ne želim končati najinega odnosa. Ona mi pomeni vse, v dobrem in slabem. Rad bi obudil najin odnos, toda ne vem, kako. 

Problem je najin seks. Nje sploh ne zanima več. Pravi, da si ga ne želi, ker se ne počuti povezane z mano in ji je neprijetno. Razumem, da si ga ne želi več, če ji ni prijetno. Toda ali je prekinitev spolnega življenja učinkovita pot za obnovitev odnosa? Ne predstavljam si, da bi najina zveza razpadla. Mislim, da bi bil čisto izgubljen in se ne bi zmogel pobrati. Tega se bojim! 

Bojim se tudi za najinega sina. Čudovito bitje je. On je najboljša stvar, ki se mi je zgodila in, tako se mi zdi, edina prava stvar, ki sem jo naredil v življenju. Ne želim si, da bi sin trpel in videl starše, kako se razhajajo. Nočem, da vidi razbit dom, tako kot sem to moral doživeti jaz. Ne vem več, kaj storiti. Tako sem zaskrbljen, da sta moja presoja in fokus čisto zamegljena. 

Kaj mi svetujete?


Bralec
Skupaj poiščita odgovor

Najprej naj vas malo opogumim in izrazim svoje prepričanje, da je tam, kjer je volja, tudi rešitev. Oba si želita ohraniti zvezo, torej imata skupni cilj. Volja je, vprašanje je le, koliko je močna. Pogosto pari poiščejo trenutno manj zahtevno pot in se raje razidejo, kot da bi vložili napor – in pogosto je to resnično naporno – v obnovitev odnosa. Pri tem dostikrat ne vidijo ali ne znajo predvideti vseh posledic razpada zveze. Med njimi so občutki neuspeha, premoženjske in finančne težave, težave v dogovarjanju glede stikov z otroki in ne nazadnje, kar je z vidika čustvenega doživljanja otrok najpomembneje, otroci so priča razbitega doma. Sami ste doživeli razbit dom in tega ne privoščite svojemu sinu.

V pripovedi ste vsaj dvakrat neposredno omenili izgubo stika med vama. To je verjetno res vajina glavna težava. Vedno bolj si gresta na živce, ste zapisali. Veliko se kregata in težko normalno komunicirata. Vse to vpliva na kakovost vajinega odnosa in posledično spolnega življenja, ki je, tako so pokazale raziskave, najmočnejši povezovalni dejavnik v partnerskih odnosih. Obuditev vajine partnerske zveze je torej treba iskati v izboljšanju kakovosti vajinega odnosa. Sem pa sodijo učinkovita komunikacija, učinkovito reševanje težav, pripravljenost na odrekanje in kompromise in čustvena zrelost. To pa so veščine in lastnosti, ki se jih da naučiti ali izboljšati. Toda zahtevajo precejšen vložek oziroma napor. Pričakujte, da se bosta morala za obuditev vajine zveze truditi vsaj toliko časa, kolikor časa trajajo vajine težave.

Kako pa izboljšati odnos? Kaj bosta morala spremeniti? Čemu se bo treba odpovedati? Nihče ne pozna odgovora bolje od vaju. Odgovor leži v vaju, le zavedata se ga morda še ne. Začnita ga iskati tako, da se pogovorita. Ko bosta določila termin pogovora, si rezervirajta dovolj časa. Sina naj takrat čuvajo stari starši ali prijatelji. Ne pričakujta, da bo prvi pogovor pomagal. Morda sploh ne bo uspel. Toda važno je, da nekje začneta. Govorita o svojih čustvih, o tem, kaj čutita, in ne iščita vzrokov, sploh pa ne krivca za boleča čustva. S tem bosta dala drug drugemu priložnost za vpogled in razumevanje vajinih čustev. Če vam kakšno vedenje partnerice ni všeč, nikoli ne recite, da je ona takšna ali drugačna, in je ne okarakterizirajte, ampak ji recite, da ravna tako ali drugače in da vam takšno vedenje ni všeč ali vas je prizadelo. Nikoli ne kritizirajte osebe! To bo na nasprotni strani vzbudilo odpor in nastal bo konflikt. Če že morate pokritizirati, naj se kritika nanaša le na vedenje.

Zelo verjetno bosta potrebovala pomoč strokovnjaka za reševanje težav v partnerskih zvezah. Če vajini pogovori ne bodo obrodili sadov, se vsaj zedinita, da je to za vaju pretrd oreh in da se bosta morala obrniti na zunanjo pomoč. Takšen strokovnjak bo z vajino pomočjo poiskal omenjeni odgovor na vajine težave.

Trdno verjamem, da vama bo uspelo, če bosta le dovolj vztrajna. Srečno!

V prodaji