Partnerica me primerja z očetom. Pravi, da mu ne sežem do kolen

S partnerico se pogovarjava o družini. Skupaj sva skoraj tri leta. Stara sva čez trideset let. Dve leti živiva skupaj. Kljub temu me nekaj zelo skrbi. Imava daljša obdobja, ko se odlično razumeva. Vsakih nekaj mesecev pa med nama močno poči, ponavadi gre za banalnost. To jo tako spravi iz tira, da se noče niti pogovarjati. Po njenem sem vedno kriv jaz. Takrat se zateče k staršem. Brez izjeme se postavijo na njeno stran. Pogosto mi daje za zgled svojega očeta, ki vse ve in vse zna pa še vsako njeno muho izpolni. Sporoča mi, da mu ne segam niti do kolen. Z odhodom k staršem me kaznuje vedno, ko se povsem ne strinjam z njo in zagovarjam svoje mnenje. Pri njih ostane nekaj dni, lahko pa tudi dva tedna. Medtem se ne oglaša na telefon in noče komunicirati. Ko se ji zazdi, se vrne in se vede, kot da ni bilo nič. O tem, kar se je zgodilo, se ne pogovarja. Ker si ne želim težav in nisem zamerljiv, hitro pozabim na to. V dveh letih se je ponovilo petkrat. Vsakič mi je zagotovila, da je bilo zadnjič. Obljubam ne verjamem več in sprašujem se, kako bo, ko bova imela otroka. Ali se bo z njim selila k staršem in nazaj?

Zaskrbljenost in vprašanje na koncu sta povsem upravičena. Partnerica se vede precej neodraslo, nezrelo. Ne zmore se soočiti s težavami v odnosu in prevzeti svojega deleža odgovornosti. Izogiba se reševanju konfliktov, ker ni pripravljena na pogajanje, ampak trmasto vztraja pri svojem, zato je njen odziv vedno znova beg. Izsiljuje vas in vam pravzaprav grozi, da vas bo zapustila, če ne bo obveljala njena. Vede se kot razvajen otrok, kar tudi je. Verjetno sta ji mama in oče že od rojstva dopuščala, da je bilo vse po njenem. Nista ji postavila meja, ki so nujne za zdrav razvoj osebnosti. Zrasla je v egocentrično bitje, ki vidi le svoje potrebe. Ob vsakem nestrinjanju druge strani se počuti ogroženo in napadeno. Z ljudmi spretno manipulira, da obvelja njena. V razvajanju se je verjetno še posebno izkazal oče, ki vam ga stalno daje za zgled. Lahko se še tako trudite, njenega idealnega očija ne boste nikoli dosegli pa tudi noben drug moški ga ne bo. Pretirano jo je navezal nase in ji onemogočil razvoj v samostojno in odgovorno mlado žensko. Lahko bi ji rekli očkova hčerkica. Mama in oče še vedno ravnata napačno in podpirata njeno čustveno odvisnost. Njeni pobegi k njima ne rešujejo ničesar. K vam se vrne le še bolj opogumljena, da ravna prav. Deloma ste za to odgovorni tudi vi, ki ji prav tako ne zmorete postaviti meja. Ponižuje vas in manipulira, vi pa to sprejemate. Kaže, da imate tudi sami težave z odnosom do sebe. Mislim na vaše samospoštovanje in samopodobo. Še dobro, da se sprašujete, ali je smiselno ustvariti družino. Otrok je ne bo spremenil; bi se pač z njim zatekala k staršem. Zanjo bi bil le dodaten predmet manipulacije z vami. Partnerica se ne bo spremenila, če si ne bo sama močno želela, za to potrebuje uvid dejanskega stanja. Predlagajte skupen obisk strokovnjaka. Če bo odklonila, ne vidim dobre možnosti za vajin odnos. Sami se boste morali odločiti, kako naprej.