Partner me pogosto obtožuje in se nikoli ne opraviči, za vse sem kriva jaz

V partnerski zvezi sem okrog pet let. Moja težava je, da ne čutim prave naklonjenosti s strani partnerja. On pravi, da takšen pač je. Da tega ne kaže.
Fotografija: Foto: Wavebreakmedia/Shutterstock
Odpri galerijo
Foto: Wavebreakmedia/Shutterstock


V partnerski zvezi sem okrog pet let. Moja težava je, da ne čutim prave naklonjenosti s strani partnerja. On pravi, da takšen pač je. Da tega ne kaže. Včasih je zares hladen. V konfliktih me pogosto obdolži, da sem kriva za stvari in situacije, za katere se nikakor ne čutim krivo. Ko mu poskušam predstaviti svoj pogled, mi tega ne dovoli, ampak vztraja pri svojem, ter me začne zmerjati in govoriti, da sem motena, in podobno.

Pisal si je tudi z drugimi ženskami. Vse to je načelo mojo samozavest. Nikoli se ne opraviči. Najinega odnosa sploh ne definira. Ne vem več, kaj sva, in ko hočem kakšen odgovor, me vpraša, kaj mi spet ni prav.

Na trenutke se sprašujem, ali mogoče pretiravam. Živiva skupaj, vendar sem ga zaradi vsega tega tudi že zapustila. A se vedno vrnem. Ker upam, da bo tokrat drugače, da se bo naposled le kaj spremenilo, da se bo njegov odnos spremenil. O problemih se noče pogovarjati. Kako naj potem karkoli rešiva?

Počutim se nemočno. Prosim za vaše mnenje.


Bralka
Spremenil se bo le v dovolj hudi stiski

Kako obuditi naklonjenost, ljubezen, sočutenje ali celo empatijo, izkazovanje pozornosti in nežnosti ter druge sestavine dobrega partnerskega odnosa pri partnerju, ki je to nehal kazati, ali celo tega nikoli ni znal dati? Odgovor na to vprašanje ni preprost. Če pa poleg tega moški še žali partnerko, z besedami in dejanji, potem se takšna zveza spreminja v svoje nasprotje. Namesto, da bi predstavljala varen pristan, srečo in zadovoljstvo, postaja prostor razočaranja in trpljenja. Resnično sočustvujem z vami.

V partnerske zveze vstopamo z namenom, da bi v njih zadovoljevali svoje temeljne potrebe. To so potrebe po ljubezni, pozornosti, sprejetosti, spoštovanju, spolni združitvi itd. Iz vaše pripovedi je čutiti, da nekatere od njih nimate zadovoljenih. To v vas sproža nemir in stisko. Zato se želite pogovoriti s svojim partnerjem.

Toda on se o vaših težavah noče pogovarjati. Še več, krivdo zanje prelaga na vas. Ker pa se mu ne pustite in ga stisnete v kot, se začne braniti z umikom ali s protinapadom. Ko mu zmanjka argumentov, vas celo žali, kar je izraz njegove nemoči in je skrajno zavržno ravnanje.

Celo zapustili ste že zvezo, da bi mu demonstrirali svoje nezadovoljstvo. A ste se, najbrž potem, ko se je vaša jeza ohladila, vrnili in mu dali novo priložnost. Zanimivo bi bilo izvedeti, ali je partner takrat kakorkoli spremenil svoje vedenje. Običajno je tako skrajen ukrep dovoljšne opozorilo in marsikateri moški v podobnem položaju razmisli o svojem ravnanju. Rezultat tegá je lahko trajna sprememba v njegovem načinu razmišljanja in partnerski odnos se razvije v bolj kakovostnega in zadovoljujočega.

Če pa prej omenjeno opozorilo pri partnerju ni sprožilo pričakovanega odziva, potem imate malo upanja, da se bo partner spremenil. Vendar vas ne bi rad strašil. Imam veliko premalo podatkov o dinamiki vajinega odnosa in lastnostih vajinih značajev, da bi lahko dajal kakršnekoli zaključke. Svetujem vam, da se za bolj poglobljeno mnenje o vašem položaju obrnete na kakšnega strokovnjaka iz psihološke stroke in se odgovorite za individualno obravnavo.

Če ste partnerja nekoč že zapustili, potem bi veljalo to ponovno poskusiti. Vendar s to razliko, da vztrajate in se ne vrnete k njemu. To ga sigurno ne bi pustilo ravnodušnega in morda bi ga vaše dejanje pahnilo v tako hudo stisko, da bi le dojel, da se mora aktivno vključiti v reševanje težave. Če vam bo to uspelo doseči, vam predlagam, da razmislite, da bi takrat pogovor s partnerjem opravili pred nepristransko osebo, na primer, strokovnjakom za partnerske odnose. Več vam, zaradi premalo podatkov, žal ne morem svetovati.

V prodaji