Ne čakajte, da bo mož odrasel

Vaše želje in pričakovanja do moža so povsem naravni. Želite si pozornosti, nežnosti in ljubezni. Radi bi, da bi se mož vedel do vas tako kot takrat, ko še nista imela otroka. Rojstvo je dogodek, ki globoko zaznamuje odnos in vsakdanje življenje vsakega para. Mnogi na to niso dovolj pripravljeni. Kar naenkrat se znajdejo pred kupom odgovornosti in obveznosti in jih le s težavo obvladajo. Mladi par, ki je živel lagodno, brez velikih obremenitev, z obilico prostega časa, ko sta lahko odšla na izlet ali nočni žur, kadar koli jima je šinilo v glavo, se znajde pred tem, da si tega ne moreta več privoščiti.

Poleg tega mlade mamice potrebujejo po porodu v svojem partnerju močno čustveno oporo, ker je materinstvo psihično in telesno hudo naporna vloga, ki se je šele učijo. Tudi mladi očetje niso v zavidljivem položaju. Mnogi se težko znajdejo. V svoji novi vlogi so še bolj negotovi kot mame, kar je po svoje tudi razumljivo. Partnerski odnos je zahteven, prav tako pa je zahtevno tudi starševstvo. Dve vlogi v življenju para, ki sta prepleteni in povezani, nujno pa je, da ju znamo tudi ločiti. Za partnerski odnos je lahko usodno, če se starši ne zavedajo, da so še vedno tudi partnerji in da morajo najti možnost za čas, ki bo samo njihov in ko bodo vzdrževali in razvijali svoj odnos.

S tem mislim predvsem na pogovor med partnerjema. Vsebina naj bi bila vedno znova njun odnos: kako doživljata drug drugega, kaj čutita, kaj si želita, kaj jima drug pri drugemu ni všeč, kaj pogrešata, kako bosta našla skupen čas za zabavo ali športno rekreacijo. Prav vsakodnevni pogovor take vrste je tisto, kar med partnerji pogosto manjka. O sebi in svojem čutenju se ne znajo ali ne zmorejo pogovarjati. Posledica vsega neizrečenega in nerazrešenega je čedalje večje odtujevanje in veliko negativnih občutij frustriranosti, nezadovoljstva, prizadetosti, zagrenjenosti, jeze, osamljenosti. In prav odnos med partnerjema je izjemno pomemben za to, da bomo svojim otrokom lahko res dobri starši. Ko bi se le malo bolj tega zavedali. Saj bi bili vsi radi dobri starši, ali ne?

Vi ste postali mamica že pri rosnih devetnajstih letih. Verjetno tudi vaš mož ni bistveno starejši od vas. Mama in oče sta postala že v adolescenci, ko posameznik še osebnostno dozoreva. Zdi se, da ste sami ob materinstvu dozoreli v odraslo in odgovorno žensko, ki zmore skrbeti za vsakdanje potrebe otroka in družine v čustvenem in materialnem smislu. Vašemu možu to ni uspelo. Vede se skrajno nezrelo in neodgovorno.

Družinsko življenje, kot si ga predstavljate vi, ni zanj. Zato tudi beži. Beži od vas, od otroka, od vseh obveznosti in odgovornosti, ki mu jih življenje prinaša. Ali bo kdaj dozorel ali ne, ali bo kdaj drugačen? To so vprašanja, ki se vam zastavljajo, vendar nanje žal ne more odgovoriti nihče.

Glede na njegovo vedenje je prav mogoče, da je bil v vas le zaljubljen, in ko se je zaljubljenost razblinila, ni ostalo ničesar več, kar bi ga čustveno vezalo na vas. Pravite, da je kakšen dan bolje, ko se pogovorite z njim, potem pa spet vse po starem. Verjetno si globoko v sebi želi, da bi bil drugačen, in se čuti vsaj malo moralno odgovornega do vas, vendar žal ne zmore. Zato je sprememba njegovega vedenja tako kratkotrajna. Dobro je, ker se zavedate, da si zaslužite boljše življenje. Svojemu možu ste bolj ali manj le gospodinjski servis. Tako pač je. Ker ni odrasel zrel moški, ni zmožen uresničiti svoje vloge do vas niti do vajine hčerke. Tako je popolnoma odpovedal tudi v očetovski vlogi. Ne čakajte, da bo odrasel. Poskrbite za hčerko in zase. Verjemite vase in vam bo uspelo.