Od mame sem podedovala ljubosumje in to mi zdaj uničuje življenje

Že vse življenje se spopadam z ljubosumjem. Po mojem sem ga podedovala od mame, saj je imela tako očeta kot tudi naju z bratom ves čas pod kontrolo. Pogosto naju je sprla med seboj, saj sva, naivna otroka, takrat še z večjim veseljem opravljala drug drugega.

V času študija me je ljubosumje spodbujalo, da sem bila boljša od svojih prijateljic, priljubljena pa nikoli nisem bila. Pri tridesetih sem se poročila z lepotcem, a mi ni prinesel sreče. Do njega sem se obnašala podobno, kot se je mama do očeta. Pustil me je z enomesečnim sinom in se preselil nazaj domov. Z otrokom ima redne stike, mene pa noče niti videti, ker sem ga menda prizadela.

Nekoč je moral oče na daljšo rehabilitacijo v toplice, pa me je prosil, ali grem z njim. Ob večerih sva imela na voljo precej časa, zato sva se ogromno pogovarjala. Z njegovo pomočjo sem spoznala, kakšno krivico sem delala svojemu nekdanjemu fantu. Želela bi ga prositi odpuščanja, a me zavrača. Kaj bi vi storili na mojem mestu?

Gizela

Odgovarja Milena Miklavčič

Danes, ko ste stari malo čez trideset, iščete načine, kako bi popravili odnose s tistimi, ki ste jih v preteklosti prizadeli in ranili. Z očetovo pomočjo ste, tako pravite, spoznali, zakaj ste se prepirali z bratom, tekmovali s prijateljicami in si uničili partnerstvo. Kljub skesanosti, ki jo čutite, ste še zmeraj prepričani, da so vsi lepotci babjaki in barabe. Prav zaradi tega stereotipa bi bilo za vaše počutje zelo zdravilno, če bi si poiskali pomoč strokovnjaka. Stara mama, na katero ste se obrnili, je lahko samo začasen »aspirin«.

A če ste mi že pisali, zavihajva rokave! Da je ljubosumje čustvo, ki naše odnose nepopravljivo zastrupi, sem že neštetokrat zapisala. Tudi vi priznavate, da je vaše obnašanje neprimerno, a mu vedno znova popustite. Me pa veseli, da se želite spremeniti. Za začetek bi bilo dobro, če bi nehali krivdo prelagati na druge. Podobno počnejo tudi alkoholiki, češ, nisem kriv, saj so bili alkoholiki že starši in preostalo sorodstvo. Ne zanikam, da se nekateri vzorci človeku dobesedno vsadijo pod kožo. Dovolite, da sem malo bolj osebna: tudi jaz nisem bila zadovoljna z nekaterimi maminimi lastnostmi. Še danes si rečem, in to vsako jutro, ko vstanem: Ne bodi kot ona! Domači pravijo, da mi kar uspeva. Kaj, ko bi si podobno misel večkrat dnevno ponovili tudi vi?

Dobra plat ljubosumja se je zgodila med študijem, saj vas je ves čas gnala naprej. Bila je vaš motor, ki vam je pomagal, da ste ponosni na ocene in tudi na uspehe, ki ste jih dosegli. Tekmovalnost, ki je prijateljice morda niso razumele, je pripomogla, da so se vas začele izogibati. Če mene vprašate, se je to lahko zgodilo tudi zato, ker do njih niste bili iskreni. Kajne, da se ne motim?

PREBERITE ŠE -> Ker sem samo vzgojiteljica, sem za taščo ničvredna

V želji, da ste najboljši, ste se potem »zaljubili« v lepotca, ki so ga občudovale tudi druge ženske. Koliko je bilo v vaši ljubezni resničnih čustev, si boste morali odgovoriti sami. Glede na to, kako vam je v zelo kratkem času uspelo uničiti vajin odnos, da je gospod raje pobegnil, se bojim, da ste mu dodobra zagrenili življenje. Mislim, da vas je imel rad, a ker je bil le človek, pritiskov in obtoževanja ni prenesel. Sprašujete me, kako je mogoče, da je oče »zdržal«, vaš partner pa ne. Veste, draga Gizela, nismo vsi narejeni iz enakega »materiala«.

V času, ko ste se družili z očetom, ste o starših izvedeli stvari, ki so vas presenetile. Med drugim vam je oče zaupal, da z vašo mamo že dolgo nista več intimna, da sta ostala skupaj le zaradi otrok. Upam, da ob teh precej težkih besedah doumete, kako prav je bilo, da je šel vaš partner na svoje.

Oče se vam je z iskrenostjo verjetno želel odkupiti. Mu je uspelo? Ob vrnitvi domov ste šli takoj v akcijo ter poklicali nekdanjega partnerja. Prosili ste ga odpuščanja, a vas je zavrnil, pogovor na štiri oči pa odklonil. Bili ste užaljeni, a po nepotrebnem. Po vsem, kar je ob vas doživel, vam težko verjame na besedo. Poleg tega obstaja tudi možnost, da je v novi partnerski zvezi, ki je zaradi vas verjetno ne bo razdiral. Postavil vam je mejo in vi jo morate upoštevati. Vzemite si čas ter mu s komunikacijo, ki jo imata že zaradi sina, pokažite, da ste postali drug človek.

Trenutno je sin najpomembnejša oseba v vašem življenju. Odraščati mora z drugačnimi vrednotami, kot ste vi. Vzgajajte ga tako, da se mu nikoli ne bo treba ukvarjati s podobnimi težavami, kot so vaše. Naj raste v prepričanju, da je vreden vaše ljubezni, tudi če ni najlepši in najboljši. Če mu boste nudili prave vrednote, ga obkrožali z varnostjo in zaupanjem, boste zanj naredili največ, kar lahko.

PREBERITE ŠE -> Sva res za skupaj, če sva si tako različna? (Odgovarja družinska terapevtka)

Še nekaj bi vas prosila. Imam občutek, da ste »narejeni« tako, da morate vse, česar se domislite, dobiti čez noč. To se dogaja samo v filmih ali pravljicah, v resničnem življenju pa potrebujemo čas.

Če si boste šli na živce, ker vam ne bo takoj uspelo doseči želenih ciljev, boste hitro padli v stari način delovanja. Zelo pomemben nasvet, ki vam ga na podlagi dolgoletnih izkušenj lahko dam, je, da začnete na novo tkati prijateljsko mrežo. Dovolite partnerju, da se po slabih izkušnjah, ki jih je imel z vami, pobere in na novo zaživi. Ne nazadnje, kakšen nov moški, ki ga boste lahko iskreno vzljubili, on pa vas, se verjetno še kje skriva, kaj pravite.

Modri ljudje vedo, da je najlažje spreminjati druge, sebe pa bolj težko. Zaupam vam, da boste pri Gizeli, ki ste jo na novo odkrili, vztrajali. Vzemite v zakup, da so se lahko stari vzorci potuhnili, na dan pa bodo planili, ko si tega ne boste niti malo želeli.

Navade, ki so se oblikovale leta in leta, ne izginejo kar tako. Treba jih je zamenjati, ne samo potlačiti. To pa zahteva veliko potrpežljivosti in še več discipline ter vztrajnosti.

V praksi to pomeni, da se boste morali zavestno ustaviti, ko boste začutili, da se v vas prebuja sumničavost ali potreba po nadzoru. Ne čakajte, da bo minilo samo od sebe. To, kar lahko sami storite zase – brez tuje pomoči –, je zlata vredno!