Oče nas je zavrgel zaradi mlajše ženske, a mi na koncu zapustil svojo hišo

Pozdravljeni,
zgodaj v življenju sem spoznal, kako je imeti denar, ne pa družine in da to ne osreči. Moj oče je namreč zapustil mojo mamo, ko sem bil star 15 let. Zavrgel nas je zaradi mlajše ženske. To je zelo vplivalo name. Zdaj sem star 45 let in imam že svojo družino. Močno jih imam rad in sem predan mož ter oče, saj nisem nikdar pozabil, kako je očetov odhod raztrgal vse.
Pred desetimi leti je oče umrl in mi zapustil svojo hišo. To seveda ni bilo všeč njegovi novi ženi, ženski, zaradi katere nas je zapustil, zato me je začela napadati, da del hiše pripada njej. Ob tem sem se spet počutil kot otrok, kot takrat, ko nas je oče zapustil, zato sem se odločil, da dvignem roke nad dediščino. Po drugi strani pa zdaj razmišljam, da sem bil nespameten in da ji ne bi smel kar tako prepustiti vsega. Zanima me vaše mnenje, sem ravnal prav?
Bralec
Ne krivite se in predelajte travmo
Pozdravljeni,
hvala za poslano pismo. Najprej bi vam želela čestitati za pot, ki ste jo ubrali po ločitvi svojih staršev. Zelo pohvalno je slišati, da niste sledili njihovim vzorcem in ste si ustvarili družino, za katero se trudite, se ji posvečate in ste ji predani.
Kar se tiče dedovanja, vam ne bom podajala pravnih rešitev problema, ampak se bom raje osredotočila na psihološki vidik. To, da vam je oče zapustil hišo, lahko razumete kot znak njegove naklonjenosti, morda tudi opravičilo za bolečino, ki vam jo je povzročil s svojim odhodom. Razumljivo je, da je očetova poslednja želja prizadela njegovo novo ženo, a to pravzaprav ni vaš problem, saj je to odločitev sprejel vaš oče in ne vi, kot je pred leti on sprejel odločitev, da zapusti vašo mamo in si ustvari življenje z novo žensko. Niti eno, niti drugo ni vaša krivda, zato vam tudi svetujem, da ne vržete puške v koruzo in si najdete dobrega odvetnika, ki vam bo olajšal zadevo.
Kar se tiče občutkov, ki so se prebudili v vas ob izgubi očeta in konfliktu z njegovo novo ženo, pa bi lahko to pomenilo, da še vedno niste povsem predelali njegovega odhoda in ločitve staršev. Mnoge raziskave kažejo, da otroci ločenih staršev trpijo posledice tako kratkoročno kot tudi dolgoročno. V psihologiji temu rečemo relacijska travma, ko starši otroku v otroštvu ne morejo zagotoviti ustrezne čustvene in emocionalne navezave. V primeru relacijske travme ne gre toliko za to, ali so starši ločeni ali živijo skupaj, temveč za to, kakšen odnos so razvili z otrokom.
Večji vpliv na vas je torej imelo, kako se je oče obnašal do vas, kot pa zgolj to, da vas je zapustil. Niste zapisali, kakšen odnos sta imela po ločitvi. Sta bila sploh v stikih? Si je vzel čas za vas? Je pokazal zanimanje za vaše interese in skrbel za vas? Vse to so pomembna vprašanja, ki bi jih bilo dobro predebatirati s strokovnjakom na štiri oči, saj bi vam to pomagalo, da v krajšem času predelate stvari, ki vas še težijo iz mladosti. Upam, da boste zbrali pogum in vam bo uspelo. Vso srečo vam želim!
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.