Oče nas je zapustil in mi nakopal skrb za hišo ter stare starše

Težava, ki jo imam, se zdi popolnoma nerešljiva v očeh mlade diplomirane študentke, ki stežka najde poklic. Znašla sem se v zapleteni situaciji, kjer sem razpeta med pričakovanji družine, fantovimi željami in lastnimi cilji. Oče se je kar na lepem odločil, da bom edina od treh otrok (mlajši brat in starejša sestra živita v tujini) prevzela skrb za stare starše in hišo s poslopjem.

Do sedaj je za vse skrbel on, saj je hišo s pomočjo svojih staršev tudi po smrti moje mame gradil celo življenje. Sedaj, ko ima novo partnerico, pa se je odločil z njo začeti sveže poglavje in zapustiti vse, kar ga pri tem ovira, ostarele starše pa pustiti v rokah mene in mojega fanta.

Ne predstavljam si, kako bom kos tej nalogi, že več mesecev iščem službo, a je zelo težko. S fantom, ki dela priložnostna dela, komaj prideva čez mesec, a sva motivirana in pridna ter se res trudiva, da bi si ustvarila življenje v velikem mestu, kjer imava oba več možnosti za zaposlitev. Kako naj ob tem še skrbim za veliko hišo na deželi in babico ter dedka? Saj nekako še shajata, a potrebujeta vedno več pomoči, tudi zdravstvene oskrbe.

Prosim, pomagajte mi z nasvetom. Ali lahko moj oče res kar prevali odgovornost name? Obstajajo za to kakšni zakoni? Nikoli nisem izrazila želje, da si želim podedovati družinsko hišo in tudi sedaj sem se ji pripravljena odpovedati, če to pomeni, da bom lahko svobodno krojila svoje življenje.

Spoštovana,

hvala za zanimivo postavljeno vprašanje. Naj vas že kar na začetku pomirim glede vaše največje skrbi. Po samem zakonu namreč kot vnukinja nista zavezana preživljati svojih starih staršev.

Družinski zakonik vsebuje le obveznost preživljanja staršev s strani otrok, ne pa tudi obveznost preživljanja starih staršev s strani vnukov,pa še obveznost preživljanja otrok je omejena. V skladu s 185. členom tega zakona mora namreč polnoletni otrok po svojih zmožnostih preživljati starše, a le v primeru, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar pa najdlje toliko časa, kot so starši dejansko preživljali njega.

V primeru, če pa starši iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninskih obveznosti do otroka, pa polnoletnim otrokom sploh ni treba preživljati staršev. Pravica do preživnine je namreč strogo osebna pravica in obveznost in je tako na strani preživninskega zavezanca (običajno starša) kakor tudi preživninskega upravičenca (običajno otroka) vezana na osebo. Pravice (in obveznosti) do preživljanja zaradi močnega osebnega elementa posledično ni moč prenesti na drugega, saj s smrtjo preživninskega zavezanca oziroma preživninskega upravičenca ugasne, ne da se je niti podedovati, niti prenesti.

Eventualno bi lahko pravni temelj za skrb oziroma preživljanje starih staršev predstavljala kakšna pogodba (denimo pogodba o dosmrtnem preživljanju), v skladu s katero bi morali vi v zameno za določeno premoženje, ki bi ga pridobili po smrti starih staršev, za njih skrbeti, jim pomagati oziroma jih preživljati, vendar pa, kot lahko razberem iz vašega vprašanja, take pogodbe niste podpisali, zato taka obveznost na vaši strani očitno ne obstaja.