Oče nas drži v šahu, ker je vse naše premoženje v njegovi lasti

V naši družini smo ujeti v nekakšen začaran krog konfliktnosti, ki se je zdaj le še povečala, ko je oče napovedal, da bo napisal oporoko, s katero bo razdelil svoje premoženje. Naj ob tem omenim, da sploh nismo neka revna družina, ampak, da ima oče (ki ima vse »v šahu« in je vse njegovo) pravzaprav zelo veliko premoženje. Gre za dobro delujoči, znan gostinski lokal (poslovni prostor), stanovanjsko hišo, v velikosti več kot 400 m2, ki je tik ob gostinskem lokalu, veliko kmetijsko posestvo, velik kombi in še najnovejši Mercedes.
»Bližnji« dediči smo njegova žena, stara 79 let, jaz, njegova hči, ki sem v srednjih letih, in še dva brata, eden star 50, drugi 45 let. Oče je pri oporoki nekako poskušal enakopravno razdeliti vse skupaj, pa je ob razgovoru takoj nastal »špetir«. Problem je v tem, da vsak misli, da je zaslužil več, kot mu je namenil. Dejstvo pa je, da smo vsi skupaj celo življenje garali v gostilni in na kmetijskih površinah. Veliko denarja, nič časa, slabi odnosi, načeto zdravje. Kaj nam svetujete?
Bralka
Premislite, kaj vam pomeni več: zdravje ali denar
Vaš primer pravzaprav le še enkrat več dokazuje, da do sreče in zadovoljstva nikoli ne vodi (zgolj) denar, ampak še vse kaj drugega. V prvi vrsti so to dobri odnosi, stalno učenje o življenjskih modrostih, odsotnost pohlepa in vzpostavitev pametnega ravnotežja med delom in prostim časom.
Sam sem že večkrat zapisal, da so Slovenci od osamosvojitve naprej, torej v tridesetih letih, opazno napredovali na področju materialne blaginje, saj mnogi razpolagajo z imetjem, ki presega celo dokaj visoke zahodnoevropske standarde (res pa je, da tudi na rovaš povečevanja socialnih razlik, saj se povečuje tudi število ljudi, ki živijo pod pragom revščine), so pa zato nazadovali na področju uživanja v življenju in predvsem na področju (tako psihičnega kot tudi fizičnega) zdravja.
Podatki so namreč neizprosni in dokazujejo strm porast obolenj, povezanih s prekomernim delom, prehitrim tempom življenja in stresom nasploh. Kar je pravzaprav v celoti skregano z vsakršno zdravorazumsko logiko. Denar in premoženje bi namreč morala služiti našemu dobremu počutju, ne pa, da marsikdo žrtvuje prav svoj dobro počutje za denar.
In to s kakšnim namenom? Da bo sosedu pokazal najnovejši Mercedes, namesto da bi raje užival nekje na portugalski obali ob poslušanju fada in kulinaričnem razvajanju s slastno portugalsko polenovko »bacalhau«.
Srž problema »Slovenceljnov« je, da ogromno pozornosti posvečajo temu, kaj si bodo o njih in o njihovem premoženju mislili sosedje in znanci (kar je pogosto tudi izvor njihove nesreče), namesto, da bi premoženje in materialne dobrine služile predvsem njihovim užitkom, hobijem in predvsem napredovanju na vseh področjih njihovega življenjskega udejstvovanja.
Kako se izvleči iz vaše spirale konfliktnosti, povezane z denarjem oziroma očetovo zapuščino? Naloga ne bo lahka, saj boste morali vsi skupaj krepko prevetriti vaš pogled na materialne dobrine in tudi na novo vzpostaviti lestvico prioritet in predvsem vrednot v vaših življenjih. Kot prvo, postaviti dobre odnose v družini pred materialne želje, kot drugo, odpovedati se samouničujoči trmi glede tega, kdo izmed vas je več prispeval k ustvarjanju družinskega premoženja.
Omenili ste, da ima oče v rokah »škarje in platno« glede imetja, ki ste ga ustvarjali skupaj. To, da je oče formalni lastnik precej velikega premoženja, še ne pomeni, da ostali družinski člani nimate določenih premoženjskih upravičenj glede tega premoženja. Če je oče pridobil vso omenjeno premoženje, medtem ko je bil v zakonski zvezi s svojo ženo, gre namreč za skupno premoženje njega in njegove žene (vaše mame) in lahko načelno oporočno razpolaga le s polovico tega premoženja. Glede na to, da omenjate, da ste tako vi, kot tudi bratje veliko delali v gostinskem lokalu in pripomogli k večanju družinskega premoženja, imate tudi vi na voljo ustrezne zahtevke glede povrnitvi vlaganj.
A kakorkoli obrnemo, prvo in ključno je, da spremenite vaš pogled na dojemanje prioritet v vaših življenjih. Ker omenjate, da vaš dosedanji način življenja ni bil kvaliteten in vam je načel tudi zdravje, razmislite o tem, da se odpoveste delu dediščine, ki vam bo morda povzročila le še dodatne obremenitve in se namesto tega raje posvetite drugim čarom življenja, kot so kulturna udejstvovanja, šport, potovanja, branje knjig, ipd.
Čeprav pravite, da ste v srednjih letih, za to še zdaleč ni prepozno. Pravzaprav so ta leta kot naročena za spremembo življenjskega sloga, ki vam je doslej prinesel več slabega kot dobrega.
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.