Obžalujem, da sem zaradi mame prekinila stike s sestro in očetom

S starejšo sestro se nisva videli več let. Starši so se ločili. Sestra je odšla z očetom na drug konec sveta, kjer je oče dobil novo službo, in izkoristila možnost študija v tujini. Takrat je bila stara triindvajset, jaz pa šestnajst let. Vse skupaj me je strašno prizadelo. Smilila se mi je mama, ker je oče takrat že imel novo družino. Govorila je, da jo je izdala tudi hčerka, ker je odšla z njim. Jaz sem se postavila na mamino stran in da je ne bi še bolj prizadela, nisem hotela imeti nobenih stikov s sestro. Še dolgo mi je pisala po elektronski pošti, pa ji nisem odgovarjala. Tako so se najini stiki popolnoma prekinili. To je bilo še najhuje od vsega. Sestra mi je bila zelo blizu. Bila je moja vzornica, najboljša prijateljica in zaupnica. Kar naenkrat sem se počutila tako samo. Skrbela sem za mamo, ki se je čisto sesula in še danes ne razume, kaj se je dogajalo med njo in očetom. Da sem se vsaj malo rešila te vsakodnevne more, sem se vrgla v učenje in si zastavila visoke cilje. Tako sem še danes pri študiju motivirana in zelo uspešna. Fanta nimam, ker to še lahko počaka. Mama se je umirila. Zavrača pa vsak pogovor na temo naše družine. Včasih se vede do mene, kot da sem še vedno otrok, pa imam dvajset let. Poleti sta bila oče in sestra na daljšem obisku pri babici. Tega sem bila zelo vesela in vsak dan sem bila z njima. Očetu nič ne zamerim, ker mi je sčasoma postalo jasno, zakaj sta se z mamo razšla. Tudi s sestro sva se spet zbližali in se o vsem pogovorili. Najin odnos pa ni več tak, kot je bil pred njenim odhodom – ni več tako zaupen. Sestra ima v tujini fanta in namerava tam tudi ostati. Tudi mene prepričuje, naj grem po njenih stopinjah. Študij v tujini me mika, a skrbi me mama, ki je zelo navezana name.

Za vami je družinska drama, pred vami pa so pomembne življenjske odločitve. Razumljivo je, da se vas je ločitev staršev globoko dotaknila. Ob tem dogajanju je vaša mama v vas iskala in našla čustveno oporo, moralo pa bi biti ravno nasprotno. Bili ste še najstnica, ki bi ob ločitvi staršev še kako potrebovala ob sebi odraslo mamo, ki bi kljub lastni bolečini še vedno znala biti tudi mama. Žal vaša tega ni zmogla. Ne vem, ali se zavedate, da ste še vedno njena opora, kot da ste vi njena mama, ona pa otrok. Nezavedno ste sprejeli vlogo, ki vam jo je vsilila. Hkrati ste se po nepotrebnem odpovedali sestri, s katero sta si bili res blizu. V vas je neverjetna notranja moč, da ste prestali vse to in se niste zlomili. V učenju in šolskih obveznostih ste našli sprostitev, pa naj se še tako čudno sliši. To je bil čas, ko ste se miselno ukvarjali s povsem drugimi vsebinami in vas osebne težave niso obremenjevale. S težkimi čustvenimi pretresi ste zoreli in to je vaša popotnica v odraslo samostojno življenje. V najtežjih dnevih ste znali izbrati prave cilje in jim slediti. Glede na vašo življenjsko zgodbo vas nihče ne bi obsojal, če bi skrenili s poti. Vaša mama je vase zaverovana egocentrična oseba, ki se igra z vašimi čustvi. Ko ji tega ne boste več dovolili, se bo morala s tem sprijazniti. Ne trudite se in ne obremenjujte se z njenim videnjem odnosa med njo in vašim očetom. To ni vaša stvar. Za vas je pomembno, da ste razčistili odnos do očeta in sestre in da imate z njima spet redne stike. Imate lepe spomine na skupno otroštvo s sestro, na vse tisto, kar vam je kot starejša sestra lahko dala. To so spomini, ki vas bodo greli vse življenje. Čas, ko sta bili vsaka na svojem bregu, je naredil svoje. Ker nista imeli stikov, sta se odtujili. V teh nekaj letih sta se obe spreminjali in dozorevali po svoje. Sestra je zaživela v novem okolju, kjer se je morala prilagoditi in sprejeti nov, drugačen način življenja, kar je tudi vplivalo na njeno osebnost. Ne vi ne ona nista več tisti dekleti izpred štirih let, ko sta se razšli. Danes sta dve mladi ženski, vsaka s svojo življenjsko potjo. Sestrina je že bolj jasna in začrtana. Končala je študij, se zaposlila, srečala je fanta, s katerim načrtujeta skupno življenje, otroke. Vse to pa ni nobena ovira, da se vajin odnos ne bi spet poglobil. Seveda pa za to potrebujeta nekaj časa. Zdaj imate spet bolj miren življenjski ritem. Posvetite se sebi in svojim ciljem. Vprašajte se, kaj je tisto, kar si vi resnično želite. Sledite svojim ciljem, tistim, za katere čutite, da so za vas pravi. Doslej vam je to dobro uspevalo. Naj bo tako tudi naprej. Vse možnosti so še odprte. Zavedajte se, da lahko le sami poskrbite zase. Znebite se občutka odgovornosti in dolžnosti do mame. Tako kot je vaša naloga, da ste odgovorni do sebe, je njena naloga, da si uredi svoje življenje. Vaša mama bi morala že davno pretrgati popkovino, ki vaju še veže. To morate zdaj storiti vi. To se bo zgodilo, ko se boste osamosvojili ali odšli na študij v tujino. To bo priložnost tudi za mamo, da končno odraste. Mnogo uspeha vam želim.