Vsak bi moral analizirati svoje motive za kajenje

Kajenje je dokazano škodljivo za zdravje ljudi in vaša skrb je povsem upravičena. Ker imate majhnega otroka in je drugi na poti, je razlogov za skrb toliko več. Mlado bitje je občutljivo za škodljive vplive cigaretnega dima in zelo neodgovorno bi bilo, da ga ustrezno ne zaščitite.

Vaš mož je nekoč kadil in uspelo mu je nehati. To se mi zdi spodbudno. Če bi natančneje opisali potek takratnega dogajanja, bi si bilo laže ustvariti sliko motivov, ki ga silijo h kajenju. K takratni opustitvi so zagotovo pripomogli vaša nosečnost, rojstvo otroka in posledično pritisk, ki ste ga izvajali nanj. Če bi napisali, kako se je spopadel z opustitvijo kajenja, odtegnitveno krizo zaradi odsotnosti nikotina v telesu, koliko časa je zdržal in s kakšnimi izzivi se je takrat spopadal v življenju, bi bilo laže postaviti domnevo o tem, zakaj je ponovno začel.

Pomembno se je zavedati, da pri odvisnosti od cigaret ne gre le za nikotin, torej fizično odvisnost, ampak običajno tudi za psihološko odvisnost. Ta je trši oreh kot fizična, predvsem zato, ker je posledica duševnih vzgibov, ki se jih kadilec pogosto sploh ne zaveda. Če bi šlo pri možu le za fizično odvisnost, ne bi več čutil potrebe po kajenju, ko je enkrat prebrodil odtegnitveno krizo. Ker pa se je vrnil h njemu, gre zelo verjetno za psihično odvisnost.

Da bi se lahko enkrat za vselej spopadel z odvisnostjo od cigaret, bi moral raziskati motive, zaradi katerih kadi. Če sta to stres in napetost, bi bilo dobro, da si poišče druge načine sproščanja. Če sta tesnoba in potrtost, bi bilo dobro, da se oglasi pri psihoterapevtu, kajti v ozadju so vzroki, ki ležijo zakopani v moževi duševnosti in do njih nima dostopa. Motivov za kajenje je veliko in nekdo, ki se je odločil nehati, bi moral analizirati lastne. Ali se lahko pogovorita in skupaj poiščeta moževe motive?

Če se ni pripravljen ali se ne zmore pogovarjati z vami o vajini težavi in iskanju rešitev, potem svetujem, da vključita nekoga tretjega. Lahko je to znanec ali znanka, ki ima izkušnje z lastno odvisnostjo od cigaret. Če takšnega človeka ne poznata, svetujem, da si mož poišče strokovno pomoč. Za odkrivanje vzrokov kajenja, ki so v njegovem nezavednem, bo potreboval pomoč psihoterapevta(ke). Če ne čuti dovolj močne potrebe po razrešitvi konflikta in ne bo sprejel nasveta, da si poišče pomoč strokovnjaka, potem boste morali vplivati na to, da bo njegova motivacija toliko narasla, da bo nazadnje le privolil. Očitanje, da pretiravate, je le njegova obramba. Živeti v prostoru s kadilcem je tako, kot bi sami kadili. Zato se vam ni treba spraševati, ali pretiravate ali ne in ali je to stvar vašega hormonskega ravnotežja.

Vaš mož je odrasla oseba in ima pravico, da se samostojno odloči glede kajenja. Da pa bi našla sprejemljiv model sobivanja, imata možnost, da se dogovorita za pravila glede tega, kje mož lahko kadi in kdaj. Dogovorita se lahko, da kadi tam in takrat, kot je za vas še sprejemljivo. Pomembno je, da poleg svojih užitkov upošteva tudi želje in potrebe preostalih družinskih članov.

Glede denarja mu predstavite, koliko ga porabi na mesec za cigare in čemu se mora zato odpovedovati vsa družina. To bo še dodaten razlog, ki ga utegne prisiliti k ukrepanju.