Ne prenesem alkohola, a vsi okoli mene pijejo

Odraščala sem v družini, kjer je bil alkohol dnevno prisoten. Redki so bili dnevi, ko je ati prišel domov trezen. Mama se je jezila nanj in ga zmerjala, a da bi ga nagnala od hiše, ne, tega pa ne! Zmeraj, ko je razbil avto, je vzela kredit, da mu je kupila novega.

Četudi so moji vrstniki v času študija žurirali, se jim nisem nikoli pridružila. Fantu sem, že preden sva postala par, povedala, da ga, če ga vidim s kozarcem v roki, nemudoma pustim. Po poroki sva se preselila k njegovi stari mami. Že prvi teden so začeli sosedje prihajati s steklenicami v želji, da nam zaželijo dobrodošlico. Bila sem zgrožena, ko sem gledala, kako so celo obiskovalke marsikatero od njih v dobri uri izpraznile do dna.

Tudi po nogometnem treningu, ob neformalnem druženju, kamor vozim sina, je zmeraj prisotno pivo. Odkar sem povedala, da alkohol strogo zavračam, me imajo za čudaško in nepriljudno. Smilijo se mi otroci, ki v takšnem pivskem okolju odraščajo.

Sara

Odgovarja Milena Miklavčič

Vsakdo, ki se je že kdaj soočil s podobno zgodbo, razume, zakaj ne marate alkohola. Prepričana sem, da bi bili tudi sosedje in sodelavci sočutni, če bi jo poznali. Samo predstavljam si lahko, kako težko je bilo odraščati ob očetu, ki je redko prišel domov trezen, in mami, ki mu ni znala postaviti meje. Ob stalnem pomanjkanju denarja, ker je imel alkohol vedno znova prednost pred družino, ste vseeno diplomirali. Otroci iz takšnih družin vidijo v alkoholu nekaj, kar morajo sovražiti in prezirati. V trenutkih, ko se drugi sproščeno zabavajo ob kozarcu piva, njih stiska pri srcu zaradi bolečih spominov na prepire, razočaranja, neprespane noči, strah in občutek nemoči. Zato odločitev, da alkohol ne bo imel prostora v vašem življenju, še zdaleč ni sporna, kaj šele čudaška.

Ljudje, ki nimajo podobnih izkušenj, takšna protialkoholna stališča pogosto težko razumejo. Zanje je pivo po nogometni tekmi le pivo, ki sprosti napetost, liker ob obisku pa izraz gostoljubnosti. Druge prevečkrat presojamo površno, redko pa si vzamemo čas, da bi razumeli, kaj se skriva za odločitvami, navadami ali načeli, ki se razlikujejo od naših.

O alkoholizmu, pa tudi o spolnem, fizičnem, besednem nasilju in drugih oblikah nasilja v družini, še vedno najraje molčimo. Tako je preprosteje in udobneje. Prav zato ne vemo, da se tudi za odklanjanjem alkohola pogosto skriva boleča življenjska izkušnja in ne kaprica ali želja po izstopanju.

PREBERITE ŠE -> Dolgo sem si zatiskala oči, a zdaj je jasno - moj mož pije

Ne trdim, da ste dolžni vsakomur pripovedovati o očetovem pitju, finančnih stiskah med študijem ali materini bolezni. To so zgodbe, ki jih delimo z ljudmi, ki jim zaupamo. Lahko pa vsaj na kratko namignete, da bodo tisti, ki se vam posmehujejo ali vas skušajo pregovoriti, svoja ravnanja vsaj malo spremenili.

Pri sodelavcih ste svojo odločitev, da alkohola ne pijete, celo opravičevali. Tega ne počnite! Za svojo odločitev se vam ni treba opravičevati, še manj prositi za razumevanje. Alkohol pijete ali pa ga ne pijete – to je vaša stvar. Enako velja v nasprotni smeri: vsak odrasli človek ima pravico, da sam odloča, kaj bo počel. V primeru, da vas silijo, češ da ne bo nič narobe, če zvrnete vase kozarček, ste lahko odločni: »Rekla sem ne in o tem se ne želim več pogovarjati.« Kdor spoštuje drugega človeka, bo odgovor sprejel, takšnim, ki ga ne bodo, pa se izognite v velikem loku!

Živimo v okolju, kjer je alkohol prisoten ob praznovanjih, športnih prireditvah, družinskih srečanjih, porokah, pogrebih in skoraj vseh pomembnejših prireditvah. Slovenci smo skozi generacije razvili do pitja precej veliko toleranco. Tudi zato marsikdo niti ne opazi, kako pogosto posega po njem.

Ko opazujete starše in odrasle nasploh, ki po vsaki tekmi sedejo za mizo in naročijo pivo, vas stisne pri srcu. Na jok vam gre, ko se spomnite otroštva. Vseeno pa je dobro ohraniti nekaj zdrave distance. Ni vsak človek, ki občasno spije pivo, alkoholik. Vaš oče ni postal alkoholik zaradi enega kozarca, temveč zaradi dolgotrajne in uničujoče zasvojenosti. Med občasnim pitjem in alkoholizmom je velika razlika. Če bomo vse metali v isti koš, bomo nehote krivični, izgubili pa bomo tudi občutek za bistveno razliko med zasvojenostjo in priložnostnim uživanjem alkohola.

PREBERITE ŠE -> Iz izgube, o kateri se redko govori, sta našla moč (Asta Vrečko in Matic Vidic)

To ne pomeni, da moramo težave, ki jih imajo nekateri z alkoholom, tolerirati. Prav nasprotno. Tudi meni se zdi zelo pomembno, kakšnega partnerja izberemo. Če ga že v času spoznavanja videvamo zgolj s steklenico v roki, mu to lahko kasneje, ko zaživimo skupaj, preide v navado, ki nas bo drago stala.

Je pa žal tudi res, da mnogi, ki odraščajo v družinah, kjer alkohol teče v potokih, čez leta nehote ponavljajo vzorce iz otroštva. Vi ste se temu uprli. To ni bilo znak nekakšne trme ali neprilagodljivosti, kot so vam očitali, temveč dokaz osebne trdnosti in zrelosti.

Bojim se tudi, da od ljudi okoli sebe pričakujete nekaj, česar vam ne morejo dati. Na primer to, da bi vas, ne da bi poznali vašo zgodbo, razumeli in sprejeli. Veliko boste dosegli že s tem, da vaše odločitve, za katerimi stojite, spoštujejo.

Ljudje bodo, to mi lahko verjamete, svoj odnos do alkohola na vašo željo težko spremenili. Tudi na športnih igriščih bo pivo še naprej dostopno, obiskovalci, ki bodo trkali na vaša vrata, ga bodo še naprej prinašali za darilo, ob praznikih bodo sosedje in prijatelji nazdravljali in trkali s kozarci. Tega ne morete spremeniti, lahko pa se mičkeno, neboleče prilagodite. Namesto da se ob vsakem kozarcu v vas prebudi jeza ali razočaranje, nazdravite s sokom ali vodo in si po tihem recite: »Njihova odločitev je takšna, moja je drugačna.« Tako boste ohranili svoj notranji mir, ne da bi se morali neprestano boriti z mlini na veter.

Veste, ni toliko pomembno, da vas vsi razumejo. Pomembnejše je, da ostajate zvesti sami sebi in da svojim otrokom dajete tisto, česar sami niste imeli: ljubezen, občutek varnosti in predvsem dom, v katerem alkohol ni gospodar družinskega življenja. Verjemite, to slednje je pomembnejše od »prevzgoje« sosedov, ki so navsezadnje odrasli in zreli ljudje.