Naša mirna soseska se je spremenila v žurersko prestolnico

Spoštovani,

pišem vam, ker me zanima, ali obstajajo kakšni zakoni oz. pravila, ki urejajo sosedske odnose. Bom kar opisala, za kaj gre. Že več kot štirideset let živim v zelo mirni soseski, pred letom dni pa se je v sosednjo hišo (na drugi strani ceste) vselila nova družina in od takrat ni več tišine v naši okolici. Imajo sina in hčerko, ki sta oba v puberteti, a še ne polnoletna. S kravalom je prvi začel njun oče, in sicer ob petkih zvečer. Vsak konec tedna je organiziral domačo zabavo, glasbo so navili na ves glas, da je odmevalo po vsej soseski (tudi za zaprtimi okni si slišal vse), alkohol je tekel v potokih, na obisk pa je prišlo tudi po osem avtomobilov.

Ko se je to prvič zgodilo, sem sosedu povedala, da je glasba preglasna in naj stišajo, a mi je zabrusil, da ima on pravico žurirati. Upoštevali niso niti tega, da mora biti po 22. uri mir, saj je glasba včasih odmevala krepko čez polnoč, v času karantene pa so gladko ignorirali tudi prepoved zbiranja, saj se jih je zbiralo toliko, kot mesece poprej. Kadar soseda ni doma, žurirata njegova otroka, ki prav tako na kup pokličeta vse svoje prijatelje, ki se opijajo kljub mladoletnosti in se seveda ne zmenijo za opozorila, da je glasba preglasna.

Po nekaj tednih so z žuriranjem pričeli še na moji strani ceste, sklepam, da jim je vedenje zabavljaškega soseda dalo krila, da zdaj vsak dan tudi oni na ves glas nabijejo glasbo. To se zgodi tik pred večerom, glasnost pa je tako visoka, da se kar tresejo stene, so namreč v moji neposredni bližini. Tudi tam so gluhi za opozorila, ko jim rečem, naj znižajo jakost, to storijo za nekaj sekund, nato pa spet navijejo do konca.

Potem pa je tu še tretji sosed, ki sicer ne žurira tako pogosto, a takrat ko, to prav tako odmeva po celi ulici. Ne vem več, kaj lahko storim. Ali je v obstoju kakšna zakonodaja, ki takšno kaljenje miru omejuje ali prepoveduje? Ne želim se pravdati, a se bojim, da tudi lepe besede ne bodo zalegle. Ne zdi se mi pravično, da bi se morala kar vdati v usodo in prišlekom dopustiti, da si dovolijo, kar se jim zahoče. Po naravi nisem prepirljiva oseba, a to, kar se mi dogaja v lastnem domu, je pa res preveč. Sem zelo uvidevna in s svojimi zanimanji ne motim drugih sosedov, zato res ne razumem, kako lahko to s takšno predrznostjo počnejo drugi.

 Hvaležna bom za vaše strokovno mnenje.

Hvala za nadvse zanimivo vprašanje, ki ste ga postavili. Dogodki, ki jih opisujete, zelo barvito izražajo slovenski nacionalni značaj. Na Hrvaškem denimo kroži krilatica, da slovenske turiste prepoznaš bodisi po tem, da se takoj, ko je to mogoče, usedejo na kolo in se divje, ne glede na vremenske razmere, vozijo naokrog, bodisi po tem, da na vrtovih in terasah najetih počitniških hiš ali apartmajev pijančujejo, se derejo in nabijajo vse prej kot prijetno glasbo pozno v noč. Medtem ko s prvim početjem ne kršijo nobenih zakonov (s kolesarskim pretiravanjem v vročem vremenu pa vsekakor škodijo svojemu zdravju), pa z drugim kršijo zakonodajo s področja javnega reda in miru. 

Oboje odraža nagnjenost k nezdravim ekstremom in je posledica introvertiranega nacionalnega značaja. Povprečen Slovenec namreč na običajen dan redko izraža svoja čustva, je rezerviran, tih in z dokaj šibkim smislom za humor (za razliko, denimo, od Mediterancev). Vsa ta zadrževana čustva morajo seveda enkrat priti na dan – to pa se zgodi na povsem neprimerne načine – z nevarnimi in nepotrebnimi športnimi ekstremi, ter z neumornim počitniškim druženjem, na katerem se od hrupa trese vsa soseska, alkohol pa teče v potokih.

Vaši sosedje sicer kršijo serijo zakonov, in sicer tako s področja sosedskega prava, varstva javnega reda in miru kot tudi s področja proti-koronske zakonodaje. 

V skladu s 73. členom Stvarnopravnega zakonika morajo lastniki nepremičnin lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico sosednje nepremičnine, pa se morajo izvrševati pošteno v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine. Lastnik nepremičnine mora pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo.

V primeru protipravnega vznemirjanja (za kar gre v vašem primeru) lahko od sosedov s tožbo zahtevate, da prenehajo z vznemirjanjem in da se tudi prepove nadaljnje vznemirjanje. Če vam je bila z vznemirjanjem povzročena tudi škoda, lahko neodvisno od zgornjega zahtevka, sosede tudi odškodninsko tožite. Vsekakor razmislite o tem pravnem ukrepu.

Zaradi protipravnega povzročanja hrupa lahko angažirate tudi policijo. Ta je namreč pristojna, da hrupne sosede oglobi zaradi tega početja. Kdor namreč na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 uro moti mir in počitek ljudi, se kaznuje z globo od 83 do 200 EUR. Ta rešitev je sicer bolj »ad hoc« in cenejša, je pa vprašljivo, ali bo dosegla zaželeni učinek. Izkušnje kažejo, da zgolj enkratno posredovanje pri policiji še ni dovolj, treba je biti vztrajen.      

V okviru proti-koronskih ukrepov bi opozoril tudi na to, da je druženje oziroma žuriranje, pri katerem ni mogoče zagotoviti minimalne varnostne razdalje med ljudmi v skladu s sprejetimi navodili NIJZ, prav tako prepovedano, pri čemer bi poudaril, da ni prepovedano že vsako tako druženje (povsem dopustna je denimo večerja pri prijateljih, pri katerih vsi udeleženci spoštujejo pravila fizičnega distanciranja).

 Tudi, če gre za žuriranje, pri katerem se ne upoštevajo varnostni ukrepi, lahko o tem obvestite policijo, ki bo kršiteljem izrekla ustrezno globo.