Naš direktor prinaša naokrog kupce, a se mu ne upamo upreti

Sem eden od devetih zaposlenih v podjetju, ki se ukvarja s prodajo vozil. Zaposleni zadnje čase opažamo kup nepravilnosti, ki se jih gre naš direktor. Strankam je denimo prodal nekaj vozil, za katere je vedel, da imajo skrite napake. To sicer ni naša stvar, ampak občutek, da nekdo takole »okrog prinaša« ljudi, ni prijeten. No, in ko sva mu dva zaposlena ob priložnosti povsem diplomatsko namignila, da se nam utegne taka praksa maščevati, saj nas lahko morda kdo tudi toži, nama je surovo odvrnil, naj si poiščeva drugo zaposlitev, če nama kaj ni všeč. 

Direktor je tudi sicer sporen človek. Izhaja iz primitivne družine, zdaj pa se je dokopal do nekaj denarja in misli, da je vsaj polbog. Moti nas tudi, da plače v podjetju zamujajo oziroma nam direktor odteguje zasluženi denar, češ da ne dosegamo pričakovane prodaje, čeprav imamo v pogodbi jasno zapisano, da je naša plača sestavljena iz fiksnega dela (neodvisnega od prodaje) in variabilnega dela (odvisnega od prodaje). Direktor pa nam odteguje fiksni del plače. Tudi regresa nismo dobili. Naj dodam, da se vozi v zelo dragem avtomobilu, vrednem več kot 60.000 evrov, za plače pa nima. Razmišljamo, da bi ga tožili, čeprav vemo, da bomo potem ostali brez službe. Kaj nam svetujete?

Ob takšnih vprašanjih, kot je vaše, se vedno znova vprašam, kako je mogoče, da so številni slovenski zaposleni take »mile jere«, da si ne upajo jasno in glasno opozoriti na svoje zakonite pravice. Slovenska ponižnost v odnosu do opisanih brezvestnežev je dobesedno legendarna. Ko bi le premogli vsaj kanček balkanskega ali pa denimo francoskega poguma in ponosa ter jasno opozorili, da barabij, ki jih izvajajo razni neizobraženi in nerazgledani malomeščanski upstarterji (povzpetniki) s povsem izkrivljeno lestvico vrednot, enostavno ne bodo prenašali. 

Naša delovnopravna in tudi druga zakonodaja namreč vsebuje dovolj varovalk, da ustrezno zaščiti najpomembnejše pravice delavcev. Tu so tudi odvetniki, ki premorejo dovolj znanja, da sodno uveljavljajo zaščito omenjenih pravic. Sprašujem se, zakaj naši sindikalisti, ki so tako polni protitajkunske retorike, svojih besed ne uresničujejo tako, da bi poskrbeli za ustrezno pravno pomoč izigranim delavcem. V mislih imam kvalitetno pravno pomoč – tudi če stane nekoliko več – ne pa pomoči sindikalnih pravnikov, ki svojega dela nikakor ne opravljajo tako, kot bi ga morali. Spomnim se primera izigranega delavca. Delodajalec tik pred stečajem mu je bil dolžan več kot šest plač. Njegov sindikalni pravnik mu ni znal svetovati niti tega, naj svoje terjatve prijavi v stečajni postopek! Kasneje se je izkazalo, da je tajno celo sodeloval z delodajalcem. V normalni pravni državi bi bilo treba takega »sindikalista« sodno preganjati in mu trajno prepovedati opravljanje vseh sindikalnih funkcij!

Tudi vam svetujem, da poiščete ustrezno, kvalitetno pravno pomoč. Pozanimajte se za uveljavljene pravne strokovnjake s področja delovnega prava, ki poleg znanja premorejo tudi človeške odlike. Pravni strokovnjaki, ki bodo tudi intimno verjeli v vaš prav, vas bodo nedvomno bolje zastopali. Zavedajte se, da so vse vaše pravice, ki izvirajo iz pogodbe o zaposlitvi, iztožljive. Na delovnem sodišču lahko zahtevate izplačilo plač, regresa in drugih dodatkov. Od delodajalca lahko zahtevate tudi izplačilo odškodnine za škodo, ki vam je nastala zaradi neizplačila plače in drugih dodatkov. Prej ga opozorite, da ga boste, če vam v določenem roku ne bo izplačal zaostalih obveznosti, tožili. Opozorite ga tudi na to, da boste o njegovi poslovni praksi obvestili pristojne organe. Ne bojte se za svojo službo, saj delodajalec nima nobenih vzvodov, da bi vam zakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Če pa vendarle ne bi želeli več opravljati službe pri spornem delodajalcu (kar je razumljivo), pa boste imeli vsaj to zadoščenje, da boste od brezvestnega »poslovneža« iztožili, kar vam gre.