Moževi starši mu namigujejo, naj se loči od mene

Fotografija:
Odpri galerijo


Po petih letih zakona so se začele težave. Nenehno sva se prepirala, pogosto zaradi nepomembnih malenkosti. Toliko se je stopnjevalo, da sem se odselila. Potem sva se odločila, da greva v zakonsko terapijo. Dobro je šlo, dokler niso na površje priplavali problemi z njegovo družino. Njegovi starši so ločeni, oče pa ponovno poročen. Nikoli nisem imela občutka, da bi me zares sprejeli. Mož me je prepričeval, da je to samo moj občutek, in želela sem mu verjeti. Terapevt je predlagal, naj se tudi oni udeležijo terapije. Res smo se tam srečali. Takrat sta me oče in njegova nova žena verbalno napadla, in ker se nihče ni zavzel zame, sem zapustila srečanje. Mož je kasneje rekel, da se nista vedla primerno, jaz pa sem mu rekla, da nočem imeti nobenega opravka več z njima. Nato je govoril z očetom in mu očital neprimerno vedenje, oče pa mu je odvrnil, da je le povedal, kar si misli. Mož mu je nato rekel, da se želi osredotočiti na najin zakon in bo omejil stike z njima. Takrat sem mislila, da so se vsaj med nama stvari uredile. Potem je moža klicala njegova mama in mu povedala, da razume, da nočem imeti stikov s tastom in njegovo ženo, toda da bi bilo prav, da on ne pretrga stikov z njima in ju še naprej obiskuje. Rekla mu je tudi, da se pač od svoje družine ne more ločiti. To izjavo sem doživela kot namig, naj se loči od mene. Ne morem tolerirati, da bi mož ohranil enak odnos do svojega očeta in žene, ko pa sta tako grdo ravnala z mano. Ne verjamem, da jima bom kadar koli odpustila. Zavedam se, da je za moža to huda preizkušnja, in obhajajo me občutki krivde, ker od njega pričakujem, da se bo postavil zame in kar najbolj omejil stike z družino. Sem v precepu in ne vem, kaj naj storim. Ali je mogoče imeti uspešen zakon, če je mož tako navezan na svoje starše? Ali naj se ločim in mu dam priložnost, da si najde partnerico, ki se bo bolje razumela z njegovo družino? Počutim se izgubljeno in vas prosim za nasvet. 


Maja iz Ljubljane
Problem ni v vas, ampak v njih

Naloga staršev je, da otroku pomagajo pri odraščanju, od bolj avtoritarne vzgoje na začetku prek bolj permisivne in demokratične na sredini do trenutka, ko se morajo na koncu tega procesa umakniti in mu pustiti prosto pot v samostojnost. Mnogi tega zadnjega koraka ne zmorejo, običajno zaradi negativnih vplivov med lastnim odraščanjem, in različno priklepajo otroka nase. S tem mu povzročijo veliko in pogosto nepopravljivo škodo.

Ko otrok odraste, se mora »ločiti« od družine. Temu pravimo separacija. Postaviti se mora na svoje noge in se, predvsem psihično, osamosvojiti. Vašega moža priklepata k družini oba, sicer ločena starša, zato je pritisk nanj dvakraten. Čaka vaju precej truda, da boste te pritiske odpravili. Niso pa nepremagljivi.

Sprašujete, ali naj se ločite in daste možu priložnost, da si najde drugo, ki bo bolj po meri njegovih staršev. Kar se tiče sprejemanja, bo imela vsaka nova partnerica težave z njegovo družino. O tem ste lahko prepričani, in sicer zato, ker problem ni v vas, ampak v njih. Pri vsaki bodo našli kakšno napako in je ne bodo sprejemali, tako kot ne sprejemajo vas.

Vendar, vas si je izbral vaš mož, z vsemi lastnostmi, ki jih imate, in ne bi smelo biti pomembno, kaj si njegovi starši mislijo o vas. Če ne zmorejo zadržati kritičnih misli zase, je moževa naloga, da vas zaščiti pred njihovo bolj ali manj prikrito agresijo in jim postavi mejo. To bi storil vsak moški, ki se je uspešno separiral od staršev.

Takrat, po skupinski terapiji, kjer sta vas tast in njegova nova žena verbalno napadla, se je mož, tako ste napisali, potegnil za vas. Celo napovedal je, da bo omejil stike z družino. Iz nadaljevanja vaše pripovedi pa je mogoče sklepati, da ni bil povsem odločen, da bo to tudi v resnici izpeljal, sicer najbrž ne bi občutili krivde in ne bi bili v precepu.

Da se je mož potegnil za vas oziroma je vsaj verbaliziral to odločitev (čeprav morda ni bil povsem prepričan o tem), je dober znak. Številni sinovi namreč niti tega ne zmorejo! Verjetno se v njem dogaja hud čustveni boj med naklonjenostjo vam na eni strani in naklonjenostjo staršem na drugi. Da pa bo vajin zakon uspešen, mora biti izid tega boja znan: odločiti se mora za vas. Zato ne imejte občutkov krivde, če želite, da mož omeji stike z družino. Lepo mu povejte, da ste prepričani, da lahko le tako rešite zakon. Povejte mu tudi, kaj čutite. Spregovorite o svojih občutkih krivde. Povejte mu, da trpite zaradi njih, čeprav ne zahtevate nič več od tega, kar pripada vsaki partnerici. Poleg tega imate še močan argument, to je nespoštljivo vedenje njegove družine do vas.

Želim vam, da boste imeli dovolj poguma in volje ter vztrajali v svojih upravičenih zahtevah. 





V prodaji