Mož se vrača iz tujine, jaz pa imam ljubimca. Kaj naj storim?

Po več letih dela v tujini se je mož vrnil domov. V tem času sem se precej navezala na drugega moškega. Zveze nisem jemala resno. Bila mi je le opora ob vsakodnevnih naporih v službi in pri ukvarjanju s sinom. Tudi ljubimec je poročen, vendar imata z ženo precej hladne odnose. Najino zvezo sem nameravala končati ob vrnitvi moža, vendar zdaj tega ne zmorem. Spoznala sem, da mi prijatelj pomeni več, kot sem mislila. Odločitev o koncu razmerja zveze prelagam, bojim se, da bi mož izvedel zanj. Ne vem, kako naprej in kaj bo naslednjo jesen, ko bo sin odšel na študij v tujino. Bojim se prihodnosti in zmedena sem.

Že to, da ste se navezali na drugega partnerja, kaže, da sta se z možem toliko odtujila, da daljše odsotnosti od njega niste zdržali. Imeli ste resen namen živeti z njim, ko se vrne. Zdaj o tem niste prepričani. Verjetno je med vama zazijala praznina, pogovor težko steče, premalo je skupnih tem, o katerih bi se lahko pogovarjala, predvsem pa je premalo bližine. Te tudi ne more biti in je ne bo, dokler boste svoja čustva, pričakovanja in potrebe usmerjali v odnos z ljubimcem. Če želite izboljšati odnos z možem, je nujno, da popolnoma opustite stike s prijateljem. Če je vaš cilj, da se z možem zbližata, potem boste zmogli tudi to odločitev in jo uresničili. Ste kdaj pomislili, da tudi možu ni bilo lahko, ko je odšel v tujino na delo, da vam je omogočil boljše materialno življenje? Verjetno je bila njegova vizija nenehno usmerjena na čas, ko se bo vrnil. Zdaj se je to zgodilo. Ne mislite, da le vi čutite praznino vajinega odnosa. Vsak po svoje bežita iz resničnega življenja, vi v objem ljubimca, on pa kam drugam. S tem seveda ne bosta rešila ničesar, prepad med vama pa bo vedno večji. V tej situaciji se vedete kot razvajen otrok, ki hoče imeti vse igrače in se ni sposoben ničemur odreči. Če boste končali odnos s prijateljem, ne pričakujte, da se boste kar takoj počutili bolje, verjetno pa vam bo prineslo vsaj nekaj olajšanja, če si resnično želite urediti odnos z možem. S tem dejanjem si boste dali priložnost. Poleg moževe vrnitve se spopadate še z eno veliko spremembo v svojem življenju. Z odhodom sina, ki je, če vas prav razumem, edinec, bosta ostala sama. Tudi to dejstvo naj vam bo močna spodbuda, da se je za vajin odnos vredno truditi. Mnogo parom v času, ko otroci odidejo od doma, uspe urediti, izboljšati in poglobiti odnos. Začutijo močno povezanost in bližino, ker se lahko bolj posvetijo drug drugemu, ko imajo končno več časa. Pred vama je še dobršen del življenja in kako ga bosta preživela, je precej odvisno od vaju. Zdi se mi, da se kot mnogo zakoncev tudi vidva ne znata pogovarjati o vajinem odnosu. Verjetno se zmenita o vsem v zvezi s hišo in skupno lastnino, tudi o sinu, ko pa bi pogovor moral steči o vaju, o vajinih občutkih, potrebah, željah, hrepenenju, se ne znajdeta. Večinoma nam je ženskam lažje govoriti o teh stvareh kot moškim, zato vam svetujem, da najdete primeren trenutek in čas in poskusite z možem vzpostaviti pristen dialog. Odprite mu svojo dušo. Ne bodite agresivni, ničesar ne očitajte. Morda vam bo z dobronamernostjo in pristnimi čustvi uspelo premakniti tudi njega. To pomeni, da se bosta skupaj premaknila z mrtve točke. Če vam prvič ne bo uspelo, poskušajte še. Bodite vztrajni, ker se spremembe ne bodo zgodile čez noč. Bolj ko bo obema pomemben vajin odnos, več časa in energije bosta vlagala vanj, več možnosti bosta imela, da zaživita v vseh pogledih polno in zadovoljno življenje. To je tisto, kar si verjetno oba želita.