Spoštovana psihologinja,
rada bi vas prosila za mnenje, ker si ne znam več razložiti moževega obnašanja. Poročena sva že 20 let in v zakonu je bilo vedno veliko smeha, skupnih pogovorov, potovanj, solz je bilo bolj za vzorec, a zadnja leta, sploh pa zadnji dve leti, moža ne prepoznam več. Ne vem, kaj se mu dogaja, ali ga daje dejstvo, da se je zdaj tudi uradno upokojil, ali starost, šteje 63 let.
Ne vem, kako naj na kratko zapišem: postal je sila odrezav, poniževalen in tudi brutalen, kar nikoli ni bil. Do moje mame zna biti res nesramen, karkoli mu reče, jo v povračilo užali ali pa molči. Ko ga opomnim, da to ni prava komunikacija, ima še z mano surov in nikoli dokončan »pogovor«. Ne najdeva pametnega odgovora, zakaj je postal takšen. Velikokrat pa se celo dela, da ni nič narobe, in se smeji. Bojim se, da se mu je nekaj premaknilo.
Sploh vam ne znam opisati, kaj se je v tem mojem ljubem človeku prelomilo. Včasih se z mano prepira do onemoglosti in tudi mene grobo žali in ponižuje; govori mi, kakšna je moja mama, kakšen je moj oče in kakšen brat. Nenadoma so vsi moji najslabši, on, ki se z lastno materjo in sestro sploh ne pogovarja, o tem pa ne govori, ali pač je to njegova primarna bolečina, ne vem. Kajti do svoje družine se vede, kot da je ni in da ga sploh ne zanima.
Večkrat zavoham tudi alkohol in takrat zna biti še posebej predrzen. Drugi dan ali pa še taisti, če se tako odloči, pa se smeji, me hoče objemati, poljubljati. Oprostite, po pravici vam povem, da se ga kar malo bojim. Na trenutke se mi zdi, da je prava pošast, iz dneva v dan večja in bolj nepredvidljiva.
Ne vem, ali razumete, kaj želim povedati. Upam, da mi lahko podate vsaj droben nasvet, kaj mi je storiti, razen seveda, da se odselim, a ta hip tega še ne zmorem.
Hvala za odgovor in pomoč.
Vesna iz okolice Kranja
Odgovarja dr. Marjeta Ritchie, klinična psihologinja
Spoštovana gospa Vesna, iz vašega pisma vejeta globoka stiska in negotovost, pa tudi žalost, da ne prepoznate več moža, s katerim ste preživeli dve desetletji dobrega in povezanega zakona.
Povsem razumljivo je, da vas njegovo vedenje bega in plaši. To, kar opisujete – nenadne spremembe v razpoloženju, odrezavost, ponižujoče besede, zbadanje družinskih članov, uživanje alkohola in nato nenadni preobrati v ljubeče vedenje –, je zelo obremenjujoče, boleče in čustveno izčrpavajoče.
Upokojitev pogosto dojemamo kot nagrado: čas sproščenih dni, potovanj in uživanja sadov dolgoletnega dela. A resničnost je pogosto precej drugačna. Ko mož konča delovno pot, se spremeni ...