Mož se izogiba pogovoru z najstnico o seksu

Pozdravljeni,

zanima me vaše mnenje o vprašanju, zaradi katerega sva se s partnerjem že večkrat sprla. Najbrž je to tudi posledica različne vzgoje, ki sva je bila deležna v mladosti. Pri nas smo se o vsem, tudi o spolnosti, odkrito pogovarjali, v njegovi družini pa so se raje pretvarjali, da nihče na tem svetu sploh ne seksa. Sva starša trinajstletne deklice, ki se je prvič zares zaljubila. Mislim, da se bliža čas, ko bi se morali z njo odkrito pogovoriti o spolnosti. Mož je odločno proti. Pravi, da je za takšne pogovore še veliko prezgodaj, poleg tega se otroci znajdejo sami, tako kot so se mnogi v najini generaciji. Mislim, da mu je nerodno, hkrati pa se noče sprijazniti s tem, da najina deklica odrašča. Kako naj ga prepričam, da je skrajni čas za odkrit pogovor?

Hvala za odgovor,

Anita

Odgovarja Katja Knez Steinbuch, družinska terapevtka

Spoštovani, hvala za vaše vprašanje in za odpiranje izjemno pomembne tematike. Veliko staršev se znajde v podobni dilemi, le da si je pogosto ne upajo tako jasno priznati. Že to, da razmišljate o pogovoru s hčerko in o tem, kako v to vključiti partnerja, kaže na veliko mero skrbi, odgovornosti in občutljivosti za njen razvoj. Vaše vprašanje govori o tem, da želite hčerki stati ob strani, a vam je ob tem težko »prepričati partnerja«.

Partnerjev res ne moremo spremeniti ali prepričati s silo, niti to ne bi bilo prav. Lahko pa poskušamo razumeti, od kod prihajajo njihove reakcije, in ustvariti prostor za spoštljiv pogovor. V vašem zapisu je dragoceno, da že sami prepoznavate možen izvor vajinih razlik: odraščali ste v družini, kjer so bili pogovori o spolnosti bolj odprti, vaš partner pa v okolju, kjer se o tem ni govorilo. Takšni vzorci se pogosto prenašajo naprej, ker je to način, ki nam je domač. Veliko ljudi, ki so odraščali v tišini ob temi spolnost, čuti sram, zadrego ali občutek, da je nekaj prepovedanega že v tem, da o spolnosti spregovorijo. Včasih se zato raje umaknejo ali rečejo, da je otrok za takšne pogovore še premlad. V resnici pa nemalo staršev takšne pogovore preprosto zamudi.

Zaljubljenost je za mladostnika lahko zelo intenzivna, saj je pogosto prvi stik z občutkom posebne bližine, pripadnosti in želje po drugem človeku. Prav zato je to tudi pomemben trenutek za pogovor. Ne zato, da bi mladostnico spodbujali k spolnosti, ampak da bi dobila informacije, občutek varnosti in sporočilo, da o teh temah lahko govori in da je dom varen kraj, kjer je vedno sprejeta.

Raziskave v Evropi kažejo, da je povprečna starost prve spolne izkušnje približno med 16. in 17. letom, hkrati pa ima spolno izkušnjo približno 14 odstotkov mladostnikov že pred 16. letom, zato se nekateri s temi vprašanji srečajo precej prej, kot si starši predstavljajo. Na psihoterapiji nekateri poročajo o srečanju s spolnostjo že pred 10. letom, zato smo psihoterapevti zgodnjim pogovorom naklonjeni.

PREBERITE ŠE -> Phubbing: majhna razvada, ki tiho spodkopava partnerski odnos

Morda so prav takšni podatki lahko tudi izhodišče za pogovor z vašim partnerjem. Raziskave namreč kažejo, da odprta komunikacija s starši ne spodbuja zgodnejše spolnosti, temveč pogosto vodi v bolj premišljene in varnejše odločitve. V takšnem pogovoru je pogosto še pomembnejše od samih »bioloških informacij o telesu« sporočilo, ki ga mladostnik dobi: da ima čas, da je povsem v redu, če si želi najprej samo bližine, pogovora ali držanja za roke. Da ima vedno pravico reči ne. Da lahko že pri dotikih posluša svoje občutke in se odloči, kaj ji je prijetno in kaj ne. Zelo dragoceno je tudi sporočilo o njenem telesu: da je telo nekaj vrednega in dragocenega in da je ona tista, ki odloča, komu in kdaj dovoli bližino. Takšna sporočila mladostnikom pomagajo razvijati občutek lastne vrednosti in samospoštovanja.

Zaznavate, da je partnerju nerodno in da se morda težje sooča z mislijo, da njegova deklica odrašča. To je za marsikaterega očeta zelo občutljiv trenutek: pogosto ne gre za nasprotovanje pogovoru, ampak zgolj za zadrego ali strah, da bi rekel kaj napačnega. V vajinem pogovoru mu lahko namignete, da ni nujno, da ta pogovor vodi on. V nekaterih družinah je lažje, da o teh temah z deklico spregovori mama. To ne pomeni, da je oče nepomemben ali izključen, ampak da vsak starš prispeva na način, ki mu je bližji. Vaša hčerka v tem obdobju predvsem potrebuje občutek, da ima ob sebi odrasle, ki se ne ustrašijo njenih vprašanj in občutkov in da je dom prostor, kjer lahko spregovori o zaljubljenosti, dvomih, telesu in mejah. Prav takšni pogovori pogosto postanejo temelj zaupanja za leta, ki prihajajo. In za mladostnika je pogosto največja varnost prav občutek, da se lahko vedno vrne k staršem in pove, kaj se v njegovem svetu dogaja. Verjamem, da vam bo uspelo!