Mobing na delovnem mestu je lahko kaznivo dejanje

Skrb vzbujajoče je, da so žrtve mobinga v številnih okoljih, v katerih je uveljavljen sistem uravnilovke, prav posamezniki, ki veljajo za nadpovprečno sposobne in ustvarjalne.

V odlični knjigi Emotional Abuse in the American Workplace avtorji Davenport, Schwartz in Elliott pišejo, da se mobing najpogosteje pojavlja v slabo organiziranih delovnih okoljih, kjer običajno deluje nesposoben menedžment in kjer so najpogostejše žrtve mobinga v prvi vrsti izjemni posamezniki, ki izstopajo s svojo inteligenco, sposobnostjo, kreativnostjo in predanostjo delu.

Za obrambo pred mobingom sicer obstaja precej dobrih predpisov, v katerih so predvideni tudi ustrezni postopki oziroma sankcije zoper izvajalce. V Sloveniji je urejen tako na delovnopravni kot tudi na civilnopravni (odškodninski) in kazenskopravni ravni.

Zakon o javnih uslužbencih določa, da je prepovedano vsako fizično, verbalno ali neverbalno ravnanje ali vedenje javnega uslužbenca, ki temelji na kateri koli osebni okoliščini in ustvarja zastrašujoče, sovražno in ponižujoče, sramotno ali žaljivo delovno okolje za osebo, ali žali njegovo dostojanstvo.

Mobing na delovnem mestu je lahko tudi kaznivo dejanje. Tisti, ki na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se lahko kaznuje z zaporom do dveh let, če pa je to dejanje storjeno v kvalificirano (hujši) obliki, se lahko storilec kaznuje celo z zaporom do treh let.

Po mojem mnenju vam je delodajalec enostavno zagrozil, da ne more več zaščititi pred mobingom vaših sodelavk, če se ne boste prilagodili njegovemu razumevanju delovnega procesa v podjetju. Zagrozil vam je torej s protipravnim ravnanjem oseb, nad katerimi izvaja nadzor in nad katerimi ima vpliv. In to, če boste delali tako, kot morate delati po zakonu! Ravnati bi moral ravno nasprotno in vaš način dela pokazati sodelavkam kot pozitiven zgled ter njihovo protipravno ravnanje onemogočiti.

Kako ukrepati? Delodajalca najprej pisno opozorite, naj vam neha groziti z mobingom oseb, nad katerimi izvaja nadzor. Če ne bo ravnal tako, lahko zahtevate sodno varstvo pred delovnim sodiščem. Neodvisno od tega lahko podate tudi prijavo na inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev.

Če ima mobing tudi elemente kaznivega dejanja (in neredko je tako), pa lahko zoper delodajalca vložite tudi kazensko ovadbo.