Mamino premoženje bi rad zavaroval pred brezbrižnim bratom, ki dolguje že 50.000 evrov

Pozdravljeni,
na vas se obračam z morebiti težkim vprašanjem, pa vendar upam na kakšen nasvet. Zakaj gre: midva z bratom bova nekoč od staršev podedovala njuno stanovanje, ki je v mamini stoodstotni lasti. Oba starša sta še živa, vendar že tudi slabotna in precej bolna. Problem pa je v mojem bratu, in sicer je davčni dolžnik, sigurno v višini najmanj 50.000 evrov. Požvižga se na vse, dela na črno, dolgov ne plačuje. Bojim se, ko enkrat pride do tega, da podedujeva stanovanje, iz tega ne bo nič, saj bi stanovanje seveda zarubili in prodali ter poplačali njegove dolgove.
Stanovanje je trenutno vredno okoli 120.000 evrov. Sprašujem se, ali obstaja kakšna možnost, da mama s pomočjo odvetnika nekako brata izloči, da mu po njeni smrti ne bi pripadalo nič? Tu predvsem mislim na njeno stanovanje, saj je celo življenje garala, da si ga je zaslužila, kar pa bi brat s svojo malomarnostjo seveda takoj uničil.
Sam imam zelo dobrega najboljšega prijatelja, ki mu stoodstotno zaupam. Se lahko pogovorim z mamo in stanovanje nekako prepiše (uradno zapusti) prijatelju, da v primeru, če pride do najhujšega, moj brat ne uniči vsega s svojimi dolgovi? Tu mislim predvsem na to, da ne želim, da si na koncu poplača dolgove z žulji moje mame, in nikakor ne na izigravanje sistema. Želim samo, da se onemogoči, da po njeni smrti razpolaga z njenim premoženjem, v kolikor je legalno pač to možno, saj se brat dobesedno požvižga na vse.
Sva pa oba z bratom samska, brez potomcev, mama po svoji strani razen hudo bolnega brata drugih sorodnikov nima več.
Lepo prosim za kakšen nasvet in usmeritev. Najlepša hvala,
Bralec
Nikar ne vpletajte prijatelja
Zahvaljujem se za vaše vprašanje. Predvsem vam odsvetujem, da bi mama stanovanje (fiktivno) zapustila vašemu prijatelju. Prvič zaradi tega, ker to ne bi rešilo vašega problema, saj bi lahko v tem primeru brat kot nujni dedič zahteval nujni delež – to pa bi lahko pomenilo vračilo stanovanja v dedno maso z namenom poplačila njegovega nujnega deleža.
Poleg tega pa, čeprav vašemu prijatelju ta hip stoodstotno zaupate, verjemite, da lahko denar pokvari človeka in bi bil prijatelj pripravljen žrtvovati prijateljstvo na račun nenadejanega »darila« v obliki stanovanja. Takih primerov v praksi namreč sploh ni malo. Pravnih muk, ki bi jih imeli, da bi dokazali fiktivnost pravnega posla, vam nikakor ne bi privoščil, da o razočaranju, ki bi ga doživeli zaradi ravnanja prijatelja, sploh ne izgubljam besed.
Dejstvo, da je brat kot vaš sodedič zelo zadolžen, seveda ni zanemarljivo. Ob uvedbi dedovanja bi sicer lahko zahtevali delitev dediščine (stanovanja), a bi morali bratu ob tem najverjetneje izplačati njegov dedni delež. Vprašanje je, ali ta denar imate. Poleg tega bi lahko bratovi upniki zahtevali poplačilo njegovega dolga z izvršbo na podedovanem stanovanju, kar bi zadevo le še dodatno zapletlo.
Najoptimalnejša rešitev, ki se v vašem primeru ponuja, je ta, da bi z mamo sklenili pogodbo o dosmrtnem preživljanju. S tem bi po njeni smrti pridobili stanovanje v zameno za njeno preživljanje. Premoženje, ki je predmet te pogodbe, se ne všteva v nujni delež, tako, da brat do njega (stanovanja) ne bi imel nobenega zahtevka. Pogoj pa je, da pri tem ne gre za fiktivno pogodbo in da se ta tudi izpolnjuje.
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.