Kje lahko spoznam nove ljudi?

Sem fant s periferije, ki se je v zadnje pol leta preselil v večje mesto. Odraščal sem na manjši kmetiji, obkrožen z družino, nekaj dobrimi prijatelji. Že v študentskih letih sem si za študij izbral mesto, ki je bilo najmanj oddaljeno od mojega kraja, tako da nisem nikoli doživel študentskega doma in soočanja s tem načinom življenja sploh. Vseskozi sem bil v stiku z družino, ki me tudi zelo podpira. Star sem 28 let in zaradi službe sem se bil primoran preseliti v večje mesto, kar je bil zame velik šok. Vse se mi zdi tuje, hladno, prijateljev nimam, niti človeka, s katerim bi lahko šel na kavo. Velikokrat se počutim od vseh zapuščen in včasih se mi zdi, da ne bom zdržal tega. S starši se slišimo vsak dan, pravijo mi, naj pridem nazaj domov, če ne bom zdržal. Ko oddelam delo, se zopet zaprem v svojo sobo in čakam naslednji dan, da grem v službo. Ne morem reči, da sem nedružaben, a v mestu se nikakor ne znajdem. Hobijev nimam, včasih sem pisal pesmi, a zdaj tudi to ne več. Vem, da bi moral vztrajati, ker se mi zdi škoda, da bi vrgel puško v koruzo, po drugi strani pa se bojim, da ne bom zdržal. Kaj menite? Se sploh lahko vklopim v mestno življenje? In kje lahko spoznam ljudi? Vem, da je vprašanje smešno, ampak vseeno prosim za odgovor.

Večje in manjše življenjske prelomnice, spremembe načina življenja, prehodi med obdobji življenja, kamor spadajo tudi selitve, vedno sodijo med težje življenjske izzive, sploh v vašem primeru, ko ste bili prvič v življenju primorani zapustiti družino in prijatelje. V mestu se počutite izgubljene, osamljene, in kot pravite, kar ne najdete smisla. Obenem pa vas v negotovosti drži tudi mama, ki vas spodbuja, da se vrnete domov, in vam daje vedeti, da vas zelo pogreša. Zdi se, da vas mama pretirano veže nase, kar nedvomno vpliva na vaše osamosvajanje. Razmislite, v kakšni družini ste odrasli in kakšen odnos sta imela z očetom. Je bil prisoten? Družina bi morala spodbujati otroka k samostojnemu življenju, ga soočati z izzivi, saj ga »življenje v vati« ne opremi z mehanizmi, potrebnimi za izzive, ki jih prinese življenje. Pretirana navezanost na mamo še dodatno otežuje vaše soočanje z mestnim življenjem in v vas seje dvom, ali delate prav. Včasih družina v želji, da bi dala čim več ljubezni, lahko vpliva tudi čisto nasprotno. Če čutite od matere preveč pritiska, ji to lahko mirno poveste. Ste odrasla oseba v iskanju in gradnji svoje življenjske poti in prav je, da ji sledite. Starše in prijatelje še vedno lahko obiskujete takrat, ko boste začutili željo po obisku, in ne zato, da bi ugodili njim. Življenja v mestu se lahko navadite, a bodite vztrajni – naredite plan aktivnosti, ki bodo pripomogle k lažjemu privajanju. Prijatelje boste najlaže našli tako, da si najdete hobi, se vpišete v kakšen krožek in se začnete ukvarjati s stvarmi, ki vas veselijo (omenili ste poezijo). V krogu enako mislečih lahko hitro ustvarite prijateljstvo ali najdete sorodno dušo, krog ljudi pa se bo z druženjem samo širil. Ne zapirajte se med štiri stene, saj takšna zavestna osamitev negativno vpliva na človeka. Tako postajamo otopeli, nevešči socialnih stikov in odtujeni od okolice. Ljudje smo družabna bitja, potrebujemo interakcijo z ljudmi. Ko boste našli krog ljudi, ki vam bo ustrezal, boste tudi mesto, ki ga zdaj dojemate kot hladno, začutili čisto drugače.