Ker sem samo vzgojiteljica, sem za taščo ničvredna

Pišem vam, ker ste tudi sami babica in me boste zato lažje razumeli. Z možem sva zgradila hišo v njegovi rojstni vasi. Nekaj let po poroki nisva imela otrok. Potem pa se je poročil še svak, in to z zdravnico. Kako pomembna je za taščo, pove že podatek, da jo še po dvanajstih letih, odkar je pri hiši, vika. Naši štirje otroci skupaj odraščajo.

Ko sta bila najina bolj pridna v šoli, je bilo vse narobe, saj bi morala, tako trdi tašča, na vseh področjih izstopati otroka zdravnice. Fantje se kar dobro razumejo in jim za babičino zgražanje ni dosti mar. Tudi s svakinjo in svakom se veliko družimo, na naše odnose nimam pripomb.

Bojim pa se, da bi moja otroka prej ali slej občutila, da ju babica ne mara, da ju zapostavlja. Upam, da se vam naše težave ne bodo zdele smešne, ker bi me to zelo užalostilo.

Iris

Odgovarja Milena Miklavčič:

Hvala, ker ste mi zaupali svojo zgodbo, ki je zelo človeška. Marsikaterih zapletov, ki se dnevno dogajajo med štirimi stenami, si ne bi mogla zamisliti niti umetna inteligenca. Zavedam se tudi, da se zaradi kronične, že bolestne nezmožnosti pogovarjanja začnejo v odnosih hitro nabirati drobni očitki, zavisti, zamere. Kam to vodi, lahko spremljamo v zgodbah, ki pricurljajo v javnost.

Znašli ste se v težavah, ki so občutljive predvsem zaradi tašče, ki jo je dejstvo, da ima za snaho zdravnico, popolnoma zaslepilo. Strinjam se tudi, da je verjetno prepričana, da ji je zato »cena« na vasi precej zrasla.

Boli vas, ker dela razlike, ki niso prijetne. Glede na zelo konkretne dogodke, ki ste jih opisali, z vso gotovostjo trdite, da je tašča prepričana, da je zdravnica že zaradi poklica boljša od vas, ki ste »samo« vzgojiteljica. Vas tika, njo vika.

Starejša generacija vidi svet skozi drugačna očala kot mladi: vrednote, izobrazbo, položaj, celo videz ali obnašanje merijo po merilih, ki so veljala v nekih drugih časih. Zavedam se, da bi bilo najlažje reči, da ni pomembno, kaj si babica misli, a takšna tolažba žal ne gre skozi, ko začne delati nesmiselne razlike celo med vnuki.

S svakinjo se dobro razumete, kar je dragocena informacija. Ni zmeraj samoumevno, da v širši družini vladajo mir in dobri odnosi. Ker vaša svakinja bolj poredko pride na obisk, morda sploh ne opazi taščinega obnašanja. Ker če bi ga, sem nekako prepričana, da bi naredila red. Na vašem mestu bi se z njo pogovorila, pa ne v obliki očitkov in obtožb. Izmenjajta si stališča in razmišljanja v smislu: »Veš, včasih imam občutek, da se tašča obnaša do tebe drugače kot do mene. Morda se motim, ampak me skrbi, ker to počne tudi pri vnukih.

Nočem, da bi nas to razdvojilo.« S pogovorom ji pokažete, da vam je mar za vajin odnos, svakinjo pa hkrati primorate, da začne razmišljati. Če je razumna, si boste pridobili zaveznico, in ne tekmice. Seveda pa sledi najtežji del, ki se ga sami pri sebi zelo bojite. Tašči, ki je prepričana o svojem prav in vajena, da se stvari vrtijo po njenem, bo težko priti blizu.

Na pogovor se dobro pripravite. Karkoli ji boste rekli, mora biti prežeto z veliko taktike, miru in tudi spoštljivosti. S tem pa nočem reči, da bodite klečeplazniški. Povejte ji, da vas boli, ker v vaših sinovih vzbuja občutek manjvrednosti. Naj ve, da tudi otroci niso neumni, da so zadosti občutljivi, da se zavedajo, kam pes taco moli. Lahko ji daste nekaj dni za razmislek. Če se bo burno odzvala in vas postavila pred vrata, boste morali poklicati na pomoč vso družino. Hočeš nočeš!

PREBERITE ŠE -> Je še upanje zame, da pri teh letih najdem ljubezen? (svetuje Melita Kuhar)

Na vašem mestu bi se pogovorila tudi s sinovoma. Povejte jima resnico: vsaka, še tako trpka lekcija, ki jo v življenju dobimo, je dobrodošla. In tudi ta njihove babice je zgovorna, a podobnih bo še veliko. Z odkrito besedo ju boste naučili, da v življenju ni vse prav in pošteno, a da lahko v srcu kljub temu ohranimo dobroto in mir. Sicer se pa bodo fantje, če bo tako naneslo, sami pomenili med seboj. O tem ne dvomim.

Naučili se bodo, da so lahko odnosi znotraj družin zapleteni, da babice in dedki niso popolni, da imajo svoje šibkosti. Najpomembnejše je, da do babice niso sovražni, kar pomeni, da jim morate biti tudi odrasli za zgled.

Ob vsem, kar vas teži, ne pozabite nase. Niste samo žena, snaha, mati, temveč tudi ženska, ki mora poskrbeti za lastno dobro počutje.

Pozabljamo, da v medsebojnih odnosih marsikaj pozdravita čas in ščepec humorja. Če znate stvari obrniti na šalo, bo lažje vsem, tudi vam.

Ne bojte se, če žalost ali razočaranje ne bosta čez noč izginila. To pomeni, da vam za družino ni vseeno. Zelo me boste razveselili, če svojih občutkov v prihodnje ne boste secirali sami, delite jih s tistimi, ki se jih tičejo.

PREBERITE ŠE -> V zvezi sem že pet let, postalo mi je dolgčas in potem sem spoznala njega

Ko boste naslednjič pri skupnem kosilu, pa bo babica z vsem žarom hvalila »našo cenjeno zdravnico«, se bosta lahko brez slabe vesti spogledali in se nasmehnili. Ena ali druga bo vešče obrnila pozornost drugam, morda na otroka, ki bo vesel, da bo prišel do besede, ali na tasta, ki je ob precej avtoritarni ženi pogosto na stranskem tiru. Otroci bodo iz vašega ravnanja razbrali, da se jim ni treba boriti za pozornost, da jim z ljubeznijo stojite ob strani in jih podpirate. Vsi štirje fantje so uspešni, a na različnih področjih. Pohvalite vse, ne glede na to, ali so zdravničini ali vaši.

S pravičnostjo boste razorožili babico, ki bo morala trikrat premisliti, da se s svojo pristranskostjo ne bo preveč izpostavljala. Pa ne začnite pri nagradah, ki so jih dobili na tekmovanjih. Če mene vprašate, je za otroka že to, da se nauči zavezati vezalke, izjemen podvig. Skupna druženja popestrite tudi s svojimi dogodivščinami, ki naj ne bodo le hvalisanje, ampak zanimive zgodbe, ob katerih se bodo otroci zabavali in tudi česa naučili.