Kako se znebiti zoprnega sodelavca?

Delam v zunanjetrgovinskem podjetju. Plača je sicer dobra, vendar imam težave s sodelavcem, ki je formalno moj nadrejeni, v resnici pa opravlja za podjetje manj pomembna, birokratska dela. Gospod je problematičen, zamorjen, ker je v podjetju že dvajset let in ni v tem obdobju nič kaj dosti napredoval, tudi njegova plača je celo nekoliko nižja kot moja. Zadnje čase se je začel vmešavati v moje poslovne načrte glede širitve poslovanja v tujino, češ da niso podkrepljeni z analizami, grafi, številkami in ne vem še kaj vse, kar morda drži, čeprav se je izkazalo, da so bili kljub temu še vsi načrti za podjetje nadvse koristni in so povečali dobiček. V podjetju me poznajo kot osebo, ki ima poslovno žilico in instinkt za dober posel, sodelavcu pa gre to v nos, ker sam tega nima. Zdaj pa še pravno vprašanje: ali lahko rečemo, da gre v primeru šikaniranja pikolovskega sodelavca za mobing? Iskreno rečeno, razmišljam, kako bi ga »legalno« odstranila iz svoje bližine.

»Ko je avtor preveč pikolovski glede svojega stila, lahko domnevamo, da je njegov um neresen, njegova vsebina pa šibka,« je dejal veliki Seneka, ko je razmišljal o bolestno natančnih, pikolovskih pisateljih.

Misel Seneke bi se dalo brez težav uporabiti tudi na številnih drugih področjih človekovega udejstvovanja. Samo po sebi se sicer razume, da mora biti človek, ko želi kar koli v življenju narediti dobro, kvalitetno, pri delu skrben in natančen. Tako delamo vsi, ki smo pri svojem delu zahtevni in samokritični.

Vendar je treba ločiti med razumno skrbnostjo in bolestno natančnostjo. Običajno so ljudje, ki veljajo za pikolovske, slabi strategi, obupni misleci, nikakršni vizionarji, predvsem pa mali po duši. Običajno razumejo le dogajanje v svojem majhnem »fevdu« (denimo v svoji pisarnici, oddelku, občinskemu uradu, na cestnem odseku, ipd.), zunaj njega pa bolj slabo, zato se zatečejo k »filigranski« obravnavi svojega malega in običajno družbeno povsem nepomembnega delovnega področja in s svojimi zahtevami mučijo tako sebe kot tudi vse druge okrog sebe. Nikakor pa niso sposobni razmišljati širše. Dobra novica je, da je narava poskrbela za to in takšni mali, pikolovski ljudje običajno ne zasedajo ravno najbolj pomembnih položajev v družbi.

Lahko pa zato zasedajo položaje, ki jim omogočajo takšno ali drugačno manipuliranje ali izživljanje nad ljudmi. Denimo, občinski uradnik, ki se mu niso izpolnile mladostne sanje, v katerih je postal profesor upravnega postopka, od državljanov pri upravnih vlogah zahteva vedno nove dokumente, čeprav ti niso nujni za zaključek upravnega postopka. Takšni ljudje projicirajo osebne frustracije na svojo okolico, kar je grozno. In nedopustno.

In smo znova pri bistvenemu vprašanju, ki se nam v zvezi s tem postavlja. Namreč, kako za vraga je mogoče, da imajo taki sporni posamezniki sploh še službo – in to pri skoraj desetodstotni brezposelnosti v Sloveniji? Zakaj njihovi nadrejeni, kljub vsem pooblastilom, ki jih imajo, niso poskrbeli za to, da bi se take ljudi poklicalo na odgovornost zaradi zlorabe svojega položaja v službi? Upam, da ne samo zaradi lastne komodidete oz. pomanjkanja »jajc«. Kajti v tem primeru se lahko upravičeno vprašamo, kako lahko sploh zasedajo vodstvene položaje.

Zoper sodelavca imate na voljo več sredstev. Predvsem delujte nekoliko lobistično in poskušajte pri direktorju doseči, da ga bo premestil na drug oddelek ali na drugo delovno mesto. Če ste – kot pravite – pri njem dobro zapisani, ne vem, zakaj vam ne bi šel na roke. Če to ne bo zaleglo, pa lahko zoper sodelavca sprožite tudi ustrezne pravne oz. sodne postopke zaradi mobinga. Mobing je namreč v slovenski zakonodaji tako disciplinski kot tudi civilnopravni delikt, prav tako je lahko pod določenimi okoliščinami kaznivo dejanje. Sodelavca resno in pisno opozorite, da boste zoper njega, če ne bo nehal tako ravnati, sprožili te postopke.