Pozdravljeni,

pišem vam zaradi odnosa z mamo. Ta je letos dopolnila 70 let in kar naenkrat smo v družini opazili, da se je poslabšalo njeno duševno zdravje. Naj razložim. Vse življenje je bila aktivna ženska, poleg službe je imela še en kup prostočasnih dejavnosti. Rada se je tudi družila s prijatelji. Ko je šla v pokoj, pa so se aktivnosti počasi začele zmanjševati in vse do točke, ko danes v ničemer več ne vidi smisla. 

Začela je tožiti o vseh možnih fizičnih zdravstvenih težavah, ki smo jih vse vzeli resno, ampak preiskave so pokazale, da je v telesnem smislu zdrava in da so vsi simptomi v bistvu znaki depresije. Ko jo domači skušamo prepričati, da naj si spet najde nekaj, kar bi ji prinašalo veselje, pa da naj telovadi ali si najde kakšno družbo, noče. Toži, da nima energije, da jo vse boli in da je mi ne razumemo. 

Mame sploh ne prepoznam več in pišem vam zato, ker mi je težko v njeni družbi. Ko pridem na obisk, ves čas poslušam samo tarnanje. Ko ji dam kakšen predlog, kaj naj naredi, noče. Skratka odnos je zame po eni strani postal obremenjujoč in grem stežka k njej na obisk, po drugi strani pa bi ji seveda rada pomagala. Kako naj ji torej stojim ob strani in hkrati pred slabo voljo zaščitim sebe? Kakšne besede (in katerih ne) naj oseba, ki je depresivna, sliši od svojih bližnjih?

Hvala za odgovor,

Bralka 

Odgovarja Bruno Šimleša, terapevt, sociolog in strokovnjak za odnose

Draga moja, 

Hvala za vaše pismo. Naj že na začetku povem, da je situacija, ki ste jo opisali, zelo delikatna in sam v takšnih primerih najraje svetujem po pogovoru v živo, saj lahko le tako pridobim dodatne informacije o osebah in odnosu, ter sestavim pristop po meri, s katerim se lahko nato doseže najboljši rezultat. Ker tokrat te možnosti nimava, vam bom poskušal podati bolj splošne nasvete, v upanju, da vam bodo v pomoč. 

Najpomembnejša stvar, ki jo morate najprej sprejeti, je, da je manj več. Ko se oseba znajde v situaciji, ki ste jo opisali, ji okolica običajno začne svetovati prevelike korake naprej, kar žal povzroči nasprotni učinek. Namesto napredovanja oseba v stiski reagira tako, da se še bolj utrdi v svojem trenutnem položaju in bolj, kot jo silimo k spremembi, močneje vztraja pri svoji drži. 

Eden od razlogov, zakaj pritiskamo na bližnje, ko so v stiski, je zato, ker nam je mar, in glede na vaše pismo, sem prepričan, da to drži tudi za vas, ko mamo prigovarjate k aktivnosti. Da vam ni vseeno, je seveda odlična novica in tega ne bi smeli spreminjati, bi pa lahko spremenili svojo taktiko, ki trenutno očitno ne deluje. K sreči obstajajo še drugi načini, kako uresničiti vaše dobre namene. Pa poglejva ...