Kako naj mu dopovem, da nisem edina kriva za najine težave?

S fantom sva pred dvema mesecema prekinila, zdaj sva spet skupaj in poskušava rešiti najine težave. Ko sem mu včeraj še enkrat povedala, da sebe ne morem kriviti za vse, da vsak od naju nosi svoj delež krivde, mi je preprosto odgovoril, naj se kar tolažim s tem. Tega ne morem razumeti drugače, kot da sem zanj jaz glavni krivec. Kako naj mu dopovem, da naj bo odgovoren za svoje napake?

Začela sem se truditi s svojimi stvarmi, pritiskanjem nanj in zaenkrat se lahko pohvalim. Sprašujem se, kako bom to dosegla v celoti, ko mi niti najmanj ne pomaga. Sploh ne vem, ali mu lahko nekaj omenim ali ne, da ne bo spet vsega razumel v slabem smislu, se užalil in se ne bo pogovarjal z mano.

Potem sem raje tiho, razmišljam in včasih si tudi kaj domišljam. Iz ene besede v glavi naredim celo zgodbo, da mi je še težje. Včasih si res grem na živce, potem pa si dopovedujem, da je to le moja prevelika domišljija. Ena sama beseda me lahko tako žre, da je ne morem odmisliti.

Zakaj si delam probleme, ki mi jih ni treba? Kje je vzrok? Ko začnem razmišljati o čem slabem, iščem kakšno stvar, da se zamotim. Kaj naj naredim, da se rešim iz svojih stisk, in kako naj fanta pripravim, da bi bil pripravljen sodelovati?

Angelika

Odgovarja Izidor Gašperlin, svetovalec in terapevt

Vedno znova poudarjam, da sta za odnos odgovorna oba. Če sledim vašemu vprašanju, se vi svojega dela odgovornosti več kot dovolj zavedate. Verjetno vam še ni povsem jasno, kdaj in kako vnašate nezaželeno v vajin odnos, ste pa pripravljeni sprejeti svoj delež, tudi če ga še ne poznate. Za korak naprej bi se bilo treba naučiti, kaj od tega, kar počnete, bi bilo bolje opustiti ali samo omehčati, česa pa v odnos morda vnašate premalo. Ne vem sicer, kako je v resnici, ampak iz vašega vprašanja je mogoče razbrati, da ste se lotili predvsem tega, kaj opustiti, na to, česa vnašate premalo, pa ste kar pozabili. A pri tem greste močno predaleč, saj poskušate izločiti vse, kar je moteče za partnerja. Če mu nekaj ni všeč ali ga prizadene, še ne pomeni, da je to škodljivo za vajin odnos.

PREBERITE ŠE -> Majhno stanovanje, lesena mansarda in vrt kot iz sanj: trije prostori, ki navdihujejo

S takim razmišljanjem in delovanjem se vedno znova ujamete v svojo past in prevzamete vso odgovornost za odnos. Če na korekten, lahko tudi jezen, a strpen način poveste, kar mislite, česa si želite ali kar vas moti, to nikakor ne more biti moteče oziroma škodljivo za odnos. Nasprotno! S tem bo vajin odnos šele dobil pravo priložnost, edino tako je mogoče preprečiti pot v praznino in odtujenost. Dokler se partner ne zave svojega dela odgovornosti in se ni pripravljen vsaj pogovarjati o zadevah, ki zanj niso prijetne, ni nobene resne možnosti, da vajin odnos napreduje v smeri, ki si jo želite.

Vaše vprašanje, kako mu dopovedati, da je odgovoren za svoje napake, bo žal ostalo brez želenega odgovora. Ne morete mu. Da mu to dopovedujete, prej zmanjšuje, kot povečuje to možnost. Na tej stopnji odnosa je največ, kar lahko storite, da sprejmete dejstvo, da vaš partner zaenkrat nima resnične želje za izboljšanje odnosa. Če to drži, čemu se potem tako pretirano in v svojo škodo trudite za odnos? Če partner ni pripravljen na sodelovanje, ni kaj storiti. Še huje – sploh ni kje začeti, podobno kot se ne moreš sam učiti plesati tango. Dokler je tako, se trudite predvsem z odnosom do sebe, s svojo osebno rastjo. Toda če to počnete zato, da boste rešili vajin odnos, ste že vnaprej izjemno omejeni, če ne že kar na napačni poti.

Če se boste iskreno trudili zase in rasli, se zna zgoditi celo obratno in bo to hitro pripeljalo do točke, ko bo vajin odnos postavljen na kocko. Brez sprejetja tega temeljnega tveganja je vsak poskus dela na sebi bolj pesek v oči.

Če boste pri sebi našli in spodsekali korenine, ki vzdržujejo vašo slabo samopodobo, nizko samozavest, pretirano prevzemanje odgovornosti in krivde, izmišljanje zgodb in obremenjevanje za vsako storjeno stvar, bo zelo spontano prišel trenutek, ko si ne boste več mogli zatiskati oči in prenašati odnosa, ki ga ima partner do vas. Ko se vas ne bodo več toliko dotaknile njegove čustvene manipulacije, s katerimi skuša v vas (nezavedno) prebujati krivdo, bo vajin odnos izgubil kar nekaj temeljev, na katerih trenutno stoji. Če ne prej, bo to točka, na kateri se bo partner preprosto moral odločiti, koliko mu pomenite vi in vajin odnos in ali je zanj pripravljen stopiti na pot sprememb.

PREBERITE ŠE -> Zakaj ima prijateljica več vpogleda v njegovo življenje kot jaz, njegova žena

Vajinega odnosa torej sami ne morete rešiti, lahko pa pomagate sebi. Kam vas bo to pripeljalo, ne morete vedeti, prepričan pa sem, da življenje do vas mora postati bolj prijazno, če boste spoštovali to, kar čutite in mislite, ter se naučili to na vljuden, strpen in odkrit način povedati. To ni preprosto, ne zgodi se čez noč, potrebni so čas, pogum, odločnost in vztrajnost. Vendar vam lahko uspe – s partnerjem ali brez njega.