Kako doseči, da bo dedovanje res odsevalo voljo očeta? (odgovarja pravnik)

Ker se zavedam, da obstaja več vrst dedovanja, me zanima, kako po pravni poti doseči, da bo dedovanje res odsevalo pravo voljo zapustnika. Sem hčerka očeta, ki je že v letih, in bojim se, da bodo želeli sorodniki vplivati nanj, sam pa ni več v najboljšem psihofizičnem stanju in je precej »dojemljiv« za razne vplive. Hvala.

Darja

Odgovarja mag. Boštjan J. Turk, pravnik: Zdrav razum zapustnika in dobri odnosi med člani njegove družine bistveno olajšajo izvedbo dedovanja

Zahvaljujem se za vaše zanimivo vprašanje.

Kakorkoli obračamo, je pri dedovanju bistveno dvoje – prvič, zdrav razum zapustnika, in drugič, dobri, ljubeči odnosi med člani njegove družine. Če obstajata ta dva pogoja, je izvedba dedovanja bist­veno lažja.

V tem pogledu je zelo pomembno, da se zapustnik odloči napisati oporoko ali skleniti kakšen obligacijski posel s pomembnimi dednimi posledicami (denimo pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pogodbo o preužitku, izročilno pogodbo) takrat, ko je še razmeroma zdrav, še zlasti v mentalnem smislu.

PREBERITE ŠE -> Kdo je odgovoren za spletno goljufijo? (odgovarja pravnik)

Osebno sem mnenja, da oporoka ni najboljši način ravno zaradi tega, ker jo lahko zapustnik kadarkoli spreminja, napiše novo, prekliče staro in spet napiše novo in tako naprej, s čimer povzroča zmedo in negotovost med dediči. Tedaj se lahko pojavi tudi dilema, ali je sploh še oporočno sposoben.

Zaradi tega je bolje, da se sklene katera od obligacijskih pogodb – denimo pogodba o dosmrtnem preživljanju ali izročilna pogodba. Ti dve sta namreč precej težje izpodbojni in torej pravno stabilnejši.

Treba pa je poudariti, da gre tu za dvostranske pravne posle, pri katerih se morajo strinjati vse pogodbene stranke in obenem ustvarjajo tudi pomembne obveznosti drugih pogodbenih strank – denimo dolžnost preživljanja za preživljalca pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, pri kateri preživljalec ne stori nič ali zelo malo za preživljanca, se namreč v sodni praksi lahko obravnava kot fiktivna darilna pogodba.

Kar zadeva vplivanje na voljo zapustnika, je treba razlikovati med več vrstami takega vplivanja. To je lahko zelo očitno, grobo in primitivno, lahko pa je tudi bolj sofisticirano.

PREBERITE ŠE -> Sinu bi rada dala stanovanje. Na kaj moram paziti, če to storim z darilno pogodbo?

Problematični so še zlasti manipulanti, ki znajo na prefinjen, hinavski način vplivati na ravnanje zapustnika s premoženjem. Taki primeri so denimo, ko eden izmed potencialnih dedičev (ki mu sicer zapustnik ne bi zapustil premoženja ali pa mu ne bi pripadlo po zakonu) širi laži o drugih dedičih, kar vpliva na to, da zapustnik spremeni svoje (dobro) mnenje o njih.

V vaši zadevi vam svetujem, da očeta na nevsiljiv način vprašate, ali je že kaj razmislil o dedovanju, in mu daste vedeti, da bo na ta način koristil ne le svojim najbližjim dedičem, ampak tudi samemu sebi, saj si bo, če se bo denimo odločil za eno izmed odplačnih preživljalskih pogodb – pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku –, zagotovil, da bo nekdo poskrbel zanj, če bo v visoki starosti ali pri hujši bolezni potreboval nujno pomoč.