Izpoved Slovenke z bulimijo: Rada bi nehala, ne da bi kdo izvedel za to

Imam hudo težavo, ki je niti svoji zdravnici ne morem zaupati. Ne povem ji zato, ker bi prišlo v mojo kartoteko in vsi zdravniki, ki bi to prebrali, me morda ne bi več resno jemali. Od 18. leta imam bulimijo. Pojem ogromne količine hrane, potem bruham, ponavadi enkrat na dan. Imela sem obdobje, ko sem bruhala po dvakrat na dan, pa tudi tako, ko sem bruhala enkrat na teden. Vsi se čudijo, da nisem bolj debela, pa jim pravim, da smo eni pač taki, ki jim nič ne zaleže.
Zdaj sem stara 35 let. Poročena sem deset let. S težavo sem zanosila in zdaj imava punčko. Imam prijeten dom, po veliki zaslugi mojega moža. V službi, računovodstvu, so razmere napete in neprijetne. Ne razumemo se. Sem med najbolj delavnimi, ko pa kaj predlagam, mojega mnenja ne upoštevajo ali pa ga omalovažujejo. Skratka, tam se ne počutim najbolje. Sem zelo čustvena in občutljiva in taki stresi so zame mučni, zato še večkrat bruham.
Zadnje čase sem postala slabotna in sem šla k zdravnici. Vse preiskave so bile v mejah normale, zato mi je zdravnica predlagala psihiatra. Ni govora, da bi šla k njemu. Vsi bi me imeli za noro. Ker vem, da sem slabotna zaradi čezmernega bruhanja, bi rada nehala. To bi rada storila sama, brez pomoči psihiatra. Ali mi lahko, lepo prosim, daste kakšen nasvet?
Bralka
Čim prej zberite pogum in poiščite pomoč
Draga bralka,
motnje hranjenja, kamor spada tudi vaša težava bulimija, so dokaj pogoste. Bulimične osebe imajo navadno idealno telesno težo, hud strah pred debelostjo, skrivno goltajo velike količine visokokalorične hrane, pogosto imajo tudi občutke lakote. Zanje je značilna preokupiranost in nekontrolirano vedenje v zvezi s hrano. Vzroki so lahko sociološki, psihološki in fiziološki oziroma delno dedno pogojeni. Lahko gre za motnje v delovanju hipotalamusa in serotoninskega sistema. Kar pri 75 odstotkih žensk z bulimijo so namreč dokazali depresijo s potrtostjo, pomanjkanjem energije, utrudljivostjo, nizko samozaupanje in samospoštovanje, občutke krivde.
Od osebnostnih lastnosti je za bulimičarko značilna velika želja po popolnosti in uspešnosti. Tudi po zunanjem videzu, ki ga ceni družba, želijo biti primerne, kar v sedanjem okolju pomeni biti vitka. Posledice so psihične in telesne. Pojavijo se težave z zobmi, s ščitnico, vnetja grla, glavoboli, sladkorna bolezen, notranje krvavitve in vnetja notranjih organov, motnje vida, motnje menstruacije, nizek krvni tlak. V vedenju postane bulimičarka apatična, ima motnje spanja, je negotova, potrta in anksiozna.
Zdravljenje je dokaj uspešno, in to psihiatrično. Običajno manj časa, ko traja motnja, boljši so uspehi zdravljenja. Sami lahko poskusite tako, da poiščete kakšno skupino za samopomoč, vendar tedaj vaša skrivnost ne bo ostala skrita, deliti jo boste morali s sotrpinkami in sotrpini. Lahko si poiščete psihoterapevtsko pomoč, ki je lahko zelo strokovna, zajema pa predvsem psihične vzroke motnje.
V resnici je najvarnejša pot prek zdravstvenega sistema. V psihiatrično ambulanto greste lahko tudi brez napotnice. Obravnavani bodo vsi vidiki vaše motnje hranjenja, zagotovljena je molčečnost in nihče ne bo gledal vaše kartoteke brez vašega dovoljenja. Glede na hude posledice stalnega in pogostega bruhanja bi vam priporočala, da čim prej zberete pogum in se otresete te nadloge.
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.