Za diskriminacijo, kot je bila pri vas, so predpisane visoke globe
V zvezi s tematikami, ki zadevajo zasebnost, se vselej rad spomnim reka odlične rusko-ameriške filozofinje in publicistke Ayn Rand, ki je nekoč dejala, da je civilizacija napredek k družbi zasebnosti in da je obenem proces, ki človeka osvobaja od – človeštva.
Odgovor na vaše vprašanje bi lahko začel z blagodejnim opravičevanjem delodajalčevega ravnanja, gledano skozi prizmo njegove zaskrbljenosti o tem, kakšnega delavca bo zaposlil v svojem podjetju, še posebno v kriznih časih, ki smo jim priča. Praksa, ki jo je izvedel vaš nesojeni delodajalec, je namreč v Sloveniji znana in jo deloma celo razumem, saj se je že marsikatero podjetje opeklo, ker je zaposlilo nepravega človeka.
A tega vseeno ne bom storil, in to iz več razlogov. Prvič zato, ker je njegova praksa – milo rečeno – nedostojna in za iskalca zaposlitve ponižujoča. Pravica do varovanja osebnih podatkov, denimo o starših, o partnerjih ipd., je enostavno pomembnejša od pravice do pridobivanja relevantnih informacij, ki naj bi vplivale na sklenitev delovnega razmerja z iskalcem zaposlitve. Gre za tehtanje vrednot v civiliziranih družbah, ki dajejo pravici do zasebnosti absolutno prednost pred pravico delodajalca do informiranosti za potrebe sklenitve delovnega razmerja.
Drugič zato, ker je njegova praksa nespametna. Kot ste že sami zapisali, ste zlahka ugotovili, kam vodijo delodajalčeva vprašanja. Proučevanje iskalcev zaposlitve z različnimi ne najbolj inteligentno pripravljenimi standardiziranimi psihološkimi vprašanji in obrazci običajno ne prinaša nobenih pametnih rezultatov.
In tretjič zato, ker je njegova praksa nezakonita. To potrjuje tudi zakon o delovnih razmerjih. Šesti člen ZDR namreč določa, da mora delodajalec zagotavljati iskalcu zaposlitve enako obravnavo ne glede na njegovo družinsko stanje ali drugo osebno okoliščino. Prepovedani sta tako neposredna kot posredna diskriminacija zaradi osebnih okoliščin. Za diskriminacijo, kot je bila pri vas, so predpisane precej visoke globe, in sicer se lahko delodajalca kaznuje z globo od 3000 do 20.000 evrov, za izrekanje kazni pa je pristojna delovna inšpekcija.
Moj nasvet je, da zadevo pustite pri miru in se raje posvetiti iskanju zaposlitve pri delodajalcu, ki pri razgovorih ne uporablja takšnih spornih praks. Dodaten argument za tako ravnanje je, da za nezakonito delodajalčevo prakso nimate nobenega konkretnega dokaza. Je pa prav, da ste vprašanje postavili javno, saj je treba o takih rečeh kritično pisati in tudi vselej opozarjati na grobe posege v človekovo zasebnost.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: