Izpoved ločenca: Po drugi ločitvi sem spoznal, da očitno ni bila za vse kriva žena

Že drugič sem se ločil. Pri prvi ločitvi sem seveda mislil, da je žena tista, ki je bila kriva za vse, kar je šlo narobe, zdaj, ko že drugič živim to zgodbo, pa sem v dvomih.
Fotografija: Foto: Themalni/Shutterstock
Odpri galerijo
Foto: Themalni/Shutterstock


Pozdravljeni,

že drugič sem se ločil. Pri prvi ločitvi sem seveda mislil, da je žena tista, ki je bila kriva za vse, kar je šlo narobe, zdaj, ko že drugič živim to zgodbo, pa sem v dvomih in ne vem, ali to drži. Sprašujem se, kdo od naju (tako v prvem kot drugem zakonu) je v resnici odgovoren za propad odnosa, in ali je nemara tudi v meni problem? 

Kar me je nekako zbudilo in spodbudilo k temu razmišljanju, je to, da imam zdaj že dva otroka in deljeno skrbništvo, ostal pa sem sam. 

Prosil bi vas za nasvet, kaj naj naredim.


Bralec
Naredili ste prvi korak na poti do rešitve

Pozdravljeni,

hvala za tako iskreno pismo. Všeč mi je, da ste se, kot pravite sami, »zbudili« in začeli na svojo partnersko preteklost gledati s svežimi očmi. Šele, ko se enkrat človek »zbudi« in začne premišljevati o svojih dejanjih ter posledicah, se namreč lahko začnejo dogajati spremembe v njegovem življenju. Dokler problem zanikamo, ga ni strokovnjaka, ki bi nam lahko pomagal, ko ga enkrat ozavestimo, pa smo naredili prvi korak na poti do rešitve.

Glede na vaše kratko pismo težko presodim, zakaj sta se oba zakona končala z ločitvijo. Morda imate problem že na začetku pri izbiri partnerke, morda dejansko izbirate ženske, ki niso dobre za vas. Pri tem lahko gre za vzorec, ki se vleče še iz vašega otroštva, a šele zdaj čutite posledice travme. Dobra novica je, da se s terapijo to lahko razreši, samo pripravljeni morate biti delati na sebi in na spremembe. Zato bi vam svetovala, da se obrnete na psihologa in začnete odkrivati razloge, ki so vas pripeljali do tu, kjer ste danes.

Kar se tiče odgovornosti v odnosu, pa je tako, da sta v vsaki zvezi odgovorna oba. Nikoli ni samo en grešni kozel, drugi pa naredi vse prav, zlasti ko se partnerja odločita tudi za skupnega otroka. Morda je prav rojstvo otroka zamajalo temelje vašega odnosa, prihod novega družinskega člana in novopečeno starševstvo je namreč velik izziv za partnerja, saj se njun odnos takrat nedvomno spremeni. Če na te spremembe, ki nastopijo v mladi družini, nismo pozorni, se lahko zgodi, da se partnerja začneta oddaljevati drug od drugega, žensko posrka materinstvo, moški pa se ob tem nemalokrat počuti zapostavljenega. Tako načet odnos še dodatno skrha fizična izčrpanost, ki spremlja skrb za dojenčka, in zgodi se, da partnerja ne zmoreta več uspešno reševati konfliktnih situacij, kar na dolgi rok vodi v propad zveze in razhod ali ločitev. Tudi v takšnih primerih je dobro poiskati pomoč usposobljenega strokovnjaka za odnose, saj lahko paru s pogovorom in vajami pomaga, da se spet slišita in najdeta pot nazaj drug k drugemu.

Vsekakor vam toplo priporočam, da razmislite o obisku terapevta, zunanja oseba nam lahko hitreje ponudi uvid v naše vedenje in delovanje. Ker ste že na točki, ko se sprašujete o tem, kaj se vam je zgodilo, bo to dobrodošlo, da se boste prenehali vrteti v krogu. Srečno!

V prodaji