Izpoved delavca: Naš direktor nima pojma, kako voditi podjetje
Na vas se obračam kot zaskrbljeni zaposleni v večjem podjetju, v katerem ima država večinski delež. Včasih je bilo to dobro podjetje, zdaj pa je predmet preštevilnih kadrovskih zamenjav, direktorji se v njem menjajo kot po tekočem traku, seveda v odvisnosti od političnih barv in poznanstev z lastniki. Slovenska folklora pač, boste rekli. No, zaposlene nas ta folklora čedalje bolj moti, saj lahko z lastnimi očmi opazujemo prosti pad podjetja, za katerega so seveda odgovorni lastniki in direktorji. Že nekaj časa posluje z izgubo, sprejemajo se nespametne kratkoročne poslovne odločitve, zadnja dva direktorja sta razmišljala le o tem, kako podjetje še dodatno zadolžiti. Samo še vprašanje časa je, kdaj bomo številni zaposleni ostali brez službe. Ob vsem tem pa ni zanemarljiv podatek, da se člani uprave prezadolženega podjetja prevažajo z avtomobili prestižnih znamk (spet slovenska folklora). Razumete to logiko? Jaz je ne. Drugi molčijo, ker se bojijo, da bodo ostali brez službe, sam sem drugačen. Zanima pa me, povsem iz pravnega vidika: ali imamo zaposleni kakšne možnosti, da zahtevamo, naj poslovanje podjetja preveri računsko sodišče, saj imamo občutek, da direktor nima pojma o tem, kako voditi tako veliko podjetje.
Bralec
Vložite pobudo
Nedavno mi je kolega povedal duhovito (izmišljeno) zgodbico, ki precej realistično prikazuje stanje poslovne kulture v »pobrateni« Sloveniji. Takole gre:
Lastniki podjetja se zberejo v prestižni gostilni, ki jo vodi oštir, ki je seveda simpatizer iste politične stranke kot lastniki podjetja. Ob kozarčku rujnega debato odpre prvi lastnik: »Stari, a veš, da je Franci nekaj 'zafural' v podjetju, krediti, dragi avti, afera s pripravnico pa te zadeve. Malo je pretiraval. Bojim se, da lahko to pride v javnost, potem bo pa vrag.« Drugi lastnik mu odvrne: »Imaš prav. A poznaš koga, ki bi ga lahko zamenjal?« Prvi lastnik: »Poznam, seveda. Mislim, da bi ga lahko zamenjal Jože.« Drugi lastnik pravi: » A tisti Jože, ki ga je nekaj lomil kot župan?« Prvi lastnik: »Ja, to je že res. No, saj veš, da je županovanje nekaj drugega kot vodenja podjetja. Občinski svetniki, ki mu dihajo za ovratnik, pa razni tečni občani … Si je pač kupil tistega mercedesa, saj si ga je zaslužil. Tisto afero s prepisano diplomo so mu pa tako ali tako podtaknili. Saj veš, očitki o prepisanih diplomah so zdaj slovenski hit.« Drugi lastnik: »No, saj imaš prav. Važno je, da je 'naš'. Da bo igral po naših taktih. Če se ne bo izkazal, ga bomo pa pač zamenjali.«
Prvi lastnik: »Kaj pa bomo naredili z dolgovi, ki jih je pridelal Franci?« Drugi lastnik: »No, kakšen kredit ali dva bomo vzeli. Poznam šefa banke. Zdaj so sicer bankirji postali malo bolj skopuški, a se bova že zmenila. Bom zaposlil njegovo hčerko, ki išče službo.« Prvi lastnik: »Super ideja. Stari, še tole: Kako bomo pa imenovanje Jožeta obrazložili novinarjem? Saj veš, nanj so malo alergični, ker se vedno skrega z njimi, ko ga kaj povprašajo o tem, kako je zaslužil za prestižni avto.« Drugi lastnik: »Ah, prepusti to meni, nekaj jim bom naložil o prestrukturiranju, saj tako ali tako ne vedo, za kaj gre.«
Ni tako daleč od resnice, kajne? Večina državljanov se upravičeno čudi, kako so lahko tragikomični tipi iz te zgodbice prišli na pomembne položaje v naši družbi. No, sam menim, da njihov čas vendarle nezadržno mineva.
Računsko sodišče RS je sicer najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Sloveniji. Gre za povsem samostojen organ, ki mu nobena druga institucija ne more dajati navodil za delo oziroma za to, kakšno revizijo naj izvede. Neodvisni položaj mu zagotavlja sama ustava.
Računsko sodišče RS lahko po zakonu revidira pravilnost in smotrnost poslovanja, prav tako pa lahko revidira tudi akt o načrtovanem poslovanju uporabnika javnih sredstev.
Računsko sodišče je dolžno opraviti revizijo poslovanja podjetja, v kateri ima država večinski delež, če tako zahtevajo nekateri državni organi (poslanci, vlada, ministrstva, organi lokalne skupnosti), medtem ko lahko po lastni presoji upošteva tudi pobude posameznikov, pri čemer je priporočljivo, da take pobude vloži večja skupina ljudi (denimo kolektiv zaposlenih v podjetju). Tudi vam svetujem, da ravnate tako, saj boste imeli tako več možnosti, da bo računsko sodišče pobudo za revizijo poslovanja podjetja tudi upoštevalo.
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.