Dobro se pripravite

Profesor psihiatrije na univerzi v New Mexicu, Steven Adelsheim, je v zvezi s problematiko razvajenosti nedavno podal lucidno misel. Zapisal je, da lahko razvajenost pri otrocih najbolje preprečimo tako, da jih čim prej soočimo z življenjskimi razmerami in potrebami otrok iz kar se le da različnih socialnih okolij, to pa zato, da postanejo bolj dojemljivi in občutljivi za te različnosti. Otroci premožnejših staršev bi se morali družiti tudi z otroki iz revnejših družin in tako širiti svoja obzorja in razviti čut za solidarnost.

Žal številni starši ravnajo ravno nasprotno. Zanimivo je, da praksa kaže, da se prav med različnimi karieristi, »japiji« in »upstarterji« pojavlja nadpovprečno veliko čustveno nezrelih posameznikov, ki so v resnici daleč od pravih dedcev ter skrbnih mož, čeprav pedantno negujejo svojo neomadeževano javno podobo. Med njimi precej pogosto najdemo tudi člane uprav kakšnih znanih podjetij, bank ali pomembne državne funkcionarje. Gre za posameznike, ki so pogosto čustveno patološko odvisni od mame (ali očeta), svoj ego pa običajno hranijo z nekritičnim oboževanjem, s katerim jih zasipajo starši in interesni »prijatelji«. Na res pomembnih življenjskih področjih pa običajno povsem pogorijo, zato ne preseneča, da jih kakovostne ženske prej ali slej spregledajo, otroci pa neredko (za)sovražijo.

Z nekdanjim partnerjem sta večino premoženja ustvarila v zunajzakonski skupnosti, ki je po statusu izenačena z zakonsko zvezo, zato velja, da sta vajina deleža enaka, ne glede na to, da je formalni lastnik tega premoženja nekdanji partner.

Zakon sicer omogoča, da lahko kateri koli izmed vaju dokaže, da je k skupnemu premoženju prispeval več kot drugi, pri čemer zaslužek ni edini merodajni kriterij, ampak sodišča upoštevajo tudi vse druge okoliščine, denimo pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.

Sprašujete tudi o hipotekarnem kreditu: gre za obveznost, ki jo je treba ugotoviti pred ugotavljanjem deleža na skupnem premoženju in se prav tako deli med vaju.

O višini deležev na skupnem premoženju se lahko z nekdanjim partnerjem sporazumeta. Ker pa se to ne zdi verjetno, se bojim, da bo moralo o tej zadevi odločiti sodišče v postopku delitve skupnega premoženja. O vaših možnostih nerad ugibam, saj je izid spora v marsičem odvisen tudi od spretnosti odvetnikov, ki vaju bodo zastopali na sodišču. Domnevam, da se bo nekdanji partner oborožil z veščimi pravniki in odvetniki, zato boste morali vi ravnati podobno oz. se še bolje pripraviti od njega.