Izpoved bralke: Zaradi tašče bom ob razvezi ob vse premoženje

Nekaj časa sem živela tako rekoč sanjsko življenje s »super« moškim. Bil je čeden, izobražen in nasploh nadvse obetaven, žal pa sem pred kratkim razočarana ugotovila, da je šlo le za fasado, za katero se je skrivala precejšnja beda. 

Stara sem 35 let, po izobrazbi sem psihologinja – torej strokovnjakinja za človeško psiho (kakšna ironija!) in sem šest let živela s tem gospodom, zdaj »spoštovanim« članom uprave precej znanega slovenskega podjetja. V teh letih sva ustvarila kar lepo premoženje (veliko hišo okrog 300 m2, ki sva jo sicer delno financirala s kreditom, imava tudi dve lepi zazidljivi parceli na slovenski obali). Otrok (hvala bogu) nisva imela, saj bi bila sicer najina zgodba še bolj žalostna. 

Najini odnosi so se začeli krhati, ker je moj nekdanji partner dopuščal pretirano vmešavanje svoje mame v najine odnose. Sina je vztrajno ščuvala, naj nase prepiše vse skupno premoženje. Pri tem ji je tudi uspelo. Kmalu so se začele še druge težave. Zelo me je razočaral, saj sem počasi spoznavala, da mi stalno laže in blefira in da je v resnici le čustveno prazen mamin sinček, ki mu mamica usmerja življenje in kariero. 

Zdaj pa še pravno vprašanje: čeprav sem se pred časom strinjala, da bivši partner nase prepiše vse najino skupno premoženje, saj mi materialne dobrine nikoli niso ne vem koliko pomenile, sem se zdaj premislila in se bom borila, da ga bom vsaj del dobila nazaj, saj mislim, da sem upravičena vsaj do polovice hiše. Kaj menite? Prav tako me zanima, ali kredit, ki ga je najel nekdanji partner za hišo, prav tako spada med skupne obveznosti?

Profesor psihiatrije na univerzi v New Mexicu, Steven Adelsheim, je v zvezi s problematiko razvajenosti nedavno podal lucidno misel. Zapisal je, da lahko razvajenost pri otrocih najbolje preprečimo tako, da jih čim prej soočimo z življenjskimi razmerami in potrebami otrok iz kar se le da različnih socialnih okolij, to pa zato, da postanejo bolj dojemljivi in občutljivi za te različnosti. Otroci premožnejših staršev bi se morali družiti tudi z otroki iz revnejših družin in tako širiti svoja obzorja in razviti čut za solidarnost.

Žal številni starši ravnajo ravno nasprotno. Zanimivo je, da praksa kaže, da se prav med različnimi karieristi, »japiji« in »upstarterji« pojavlja nadpovprečno veliko čustveno nezrelih posameznikov, ki so v resnici daleč od pravih dedcev ter skrbnih mož, čeprav pedantno negujejo svojo neomadeževano javno podobo. Med njimi precej pogosto najdemo tudi člane uprav kakšnih znanih podjetij, bank ali pomembne državne funkcionarje. Gre za posameznike, ki so pogosto čustveno patološko odvisni od mame (ali očeta), svoj ego pa običajno hranijo z nekritičnim oboževanjem, s katerim jih zasipajo starši in interesni »prijatelji«. Na res pomembnih življenjskih področjih pa običajno povsem pogorijo, zato ne preseneča, da jih kakovostne ženske prej ali slej spregledajo, otroci pa neredko (za)sovražijo.

Z nekdanjim partnerjem sta večino premoženja ustvarila v zunajzakonski skupnosti, ki je po statusu izenačena z zakonsko zvezo, zato velja, da sta vajina deleža enaka, ne glede na to, da je formalni lastnik tega premoženja nekdanji partner.

Zakon sicer omogoča, da lahko kateri koli izmed vaju dokaže, da je k skupnemu premoženju prispeval več kot drugi, pri čemer zaslužek ni edini merodajni kriterij, ampak sodišča upoštevajo tudi vse druge okoliščine, denimo pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.

Sprašujete tudi o hipotekarnem kreditu: gre za obveznost, ki jo je treba ugotoviti pred ugotavljanjem deleža na skupnem premoženju in se prav tako deli med vaju.

O višini deležev na skupnem premoženju se lahko z nekdanjim partnerjem sporazumeta. Ker pa se to ne zdi verjetno, se bojim, da bo moralo o tej zadevi odločiti sodišče v postopku delitve skupnega premoženja. O vaših možnostih nerad ugibam, saj je izid spora v marsičem odvisen tudi od spretnosti odvetnikov, ki vaju bodo zastopali na sodišču. Domnevam, da se bo nekdanji partner oborožil z veščimi pravniki in odvetniki, zato boste morali vi ravnati podobno oz. se še bolje pripraviti od njega.