Izpoved bralke: Moj fant je razvajen mamin in očetov sinček

Stara sem 25 let in sem šest let hodila (uradno še hodim) s fantom, ki je bil moja prva ljubezen. Nisva še živela skupaj, a sva bila, vsaj po mojem mnenju, v resni zvezi. Videla sva se skoraj vsak dan, skupaj hodila na zabave, na počitnice ... Fant, ki je dve leti starejši od mene, še zdaj študira (ekonomijo) in je pravzaprav faliran študent, saj je še vedno v drugem letniku. Je iz precej premožne družine, saj je oče dokaj znani podjetnik. Sama sem doštudirala arhitekturo že pred tremi leti in sem zdaj honorarno zaposlena v manjšem podjetju. 

Kriza v najinem odnosu se je začela, ko sem fantu očitala, da bo moral počasi kaj narediti iz sebe, saj ima za to vse materialne možnosti. Na to se je odzval kot pravi mamin (ali pa očetov) sinko in mi dejal, da za to ni nobene potrebe, saj ga še vedno financira oče, ki zasluži zelo dobro in mu plačuje najemniško stanovanje in celo počitnice ne morju. Ker sem na take razvajenčke rahlo alergična (tak je namreč tudi moj brat), sem mu lepega dne med prepirom postavila ultimat, ali naj doštudira ali naj si najde službo, sicer bom z njim prekinila odnos. 

In veste, kako se je na vse skupaj odzval? Sporočil mi je, da sem zadnja, ki mu lahko kaj očitam, saj ve, da imam drugega, ker mi je bral elektronsko pošto. Po e-pošti sem si res dopisovala z bivšim, s katerim pa nimam nič, kar bi fant lahko razbral iz narave dopisovanja. Vse skupaj je torej le beden izgovor za podaljševanje njegovega parazitskega življenja. Me pa zato toliko bolj boli, ker je nepooblaščeno vdiral v moj računalnik, in vas v zvezi s tem sprašujem, ali se tako početje lahko okvalificira tudi kot kaznivo dejanje?

Ko sem prebiral vaše vprašanje, je mojo pozornost najprej pritegnila vaša navedba, da ste na »razvajenčke«, kot je vaš fant, rahlo alergični, saj je tak tudi vaš brat. Čeprav »mamini sinčki« obstajajo že od vekomaj, pa vzbuja skrb predvsem dejstvo, da jih je še posebej v Sloveniji vedno več – tu smo bojda Slovenci med neslavnimi evropskimi rekorderji. K takemu stanju je poleg tradicionalne introvertirane usmerjenosti slovenske družbe znatno pripomogla tudi permisivna vzgojna filozofija, ki je v hipijevskih šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja veljala za nekakšno vzgojno biblijo, kot upor strogemu patriarhalnemu vzgojnemu tipu, ki je prevladoval prej.

Če k temu dodamo še patološko hlastanje številnih novodobnih staršev zgolj za materialnimi dobrinami, v katerem ni prostora za evolucijo na drugih, naprednejših stopnjah človekovega razvoja (kultura, etika, izobrazba, inteligenca, svetovljanstvo) in v katerem prav tako ni prostora za ozaveščanje otrok na teh naprednih področjih, nas seveda niti najmanj ne sme presenečati, da se čedalje več deklet, partneric in žena spopada s krizo v odnosih z bizarnimi moškimi liki – maminimi sinčki, ki zaradi pomanjkanja etične vzgoje v najobčutljivejših letih »slovijo« bodisi po duhovni praznosti, bodisi po pridobitni nesposobnosti, bodisi po patološkem egoizmu, bodisi po kroničnem pomanjkanju kakršnekoli odgovornosti. Seveda velja tudi nasprotno, a vendarle s pomembno razliko, da je neodgovornih in pridobitno nesposobnih predstavnic nežnejšega spola občutno manj.

Nad tem skrb vzbujajočim dejstvom bi se morali zamisliti tako mamini sinčki kot tudi njihove partnerice oziroma žene. Prvi zato, ker so njihovi merila, ki bi jih morali dosegati kot fantje, partnerji, možje in očetje, očitno postavljena presenetljivo nizko, druge pa zato, ker jih očitno podpirajo v njihovem neodgovornem življenjskem slogu, verjetno zaradi strahu, da jih bodo sicer zapustili. A brez tveganja se stvari običajno ne spremenijo.

Vi to očitno dobro veste, zato ste se na fantov parazitski slog tudi odzvali povsem pravilno. Vdiranje fanta v vašo elektronsko pošto in njegovo fantaziranje o skrivnih ljubimcih pa sta očitno le simptoma pomanjkanja samozavesti, kar je silno pogost pojav, značilen prav za mamine sinčke.

Nepooblaščeno branje elektronske pošte je resen poseg v zasebnost in je lahko celo kaznivo dejanje napada na informacijski sistem (221. člen KZ). V skladu z drugim odstavkom tega člena se lahko tisti, ki podatke v informacijskem sistemu neupravičeno uporabi, spremeni, preslika, prenaša, uniči, ali v informacijski sistem neupravičeno vnese kakšen podatek, ali ovira prenos podatkov ali delovanje informacijskega sistema, kaznuje z zaporom do dveh let. Če pa je bila s tem dejanjem povzročena velika škoda, se storilec lahko kaznuje z zaporom od treh mesecev do pet let.