Izpoved bralca: Sosed si prilašča moje zemljišče in mi nagaja

Pred petimi leti sem sosedu podpisal pogodbo o uporabi služnosti (dovoljujem mu po moji parceli uporabo služnostne ceste za dostop do njegove hiše). Takoj po podpisu pogodbe se je začel do mene in moje družine vesti sovražno, arogantno, nesramno, uničevalsko, barbarsko. Zaradi njegovega skrajno neciviliziranega in neprimernega vedenja sem moral poiskati tudi pravnega strokovnjaka in zoper soseda sprožil nekaj kazenskih postopkov, ki so že v teku.

Pred podpisom pogodbe je bil sladek in hinavski, potem pa je začel na mojem posestvu delati škodo (požagal mi je drevesa na vrtu, uničil balkonske rože, pred vhod mi je metal petarde, z ostrim predmetom mi je podrgnil celo stran avtomobila ipd.). Danes imam sicer relativen mir. To sem dosegel z varnostnimi kamerami, ki snemajo posestvo in služnostno pot.

Kot sem omenil, imamo zoper soseda vse od podpisa pogodbe o služnosti sprožene kazenske in civilne postopke, kar za nas pomeni velike finančne stroške. Tako nemogoče stanje lahko končamo le tako, da mu odpovemo služnost, saj z njim nobeno sodelovanje ni mogoče. Zadeve gredo že tako daleč, da si prilašča naše zemljišče (služnostno pot) in nas ovira ob dostavah na dom (drva za kurjavo, dovoz zemlje s kamionom ipd.).

Prepričan sem, da me je do podpisa pogodbe o služnosti pripeljal z zvijačo oz. me je hinavsko pretental, zato razmišljam, da bi mu s tožbo služnost odvzel. Sosed ima namreč za dostop do svoje hiše drugo možnost, in sicer lahko služnostno pot naredi po svoji parceli in se nato priključi na drugo služnostno pot, ki vodi do občinske ceste. Poleg tega sem zaradi uporabe služnosti zelo omejen, saj poteka po mojem dvorišču tik ob naši hiši in mi odvzema možnost normalnega parkiranja.

Sprašujem vas, ali je za uspeh takšne tožbe dovolj zvijača oz. prevara soseda, kot se je pokazalo v mojem primeru.

V skladu z 222. členom Stvarnopravnega zakonika lahko lastnik služeče stvari (to ste vi) zahteva, naj stvarna služnost preneha, in sicer v dveh primerih:

1. če ta postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari, ali

2. če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. Poleg tega velja, da mora lastnik gospodujoče stvari (vaš sosed) svojo služnost izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (gre za tako imenovano načelo civiliter uti).

Sodna praksa je sicer izrekla, da zgolj dejstvo, da ima sosed na svoji parceli za dostop do svoje hiše drugo možnost, še ni odločilno za uspešnost tožbenega zahtevka za prenehanje služnosti – to dejstvo še ne jamči uspešnosti tožbenega zahtevka, ampak je uspešnost tožbe odvisna bodisi od tega, ali je služnost postala nekoristna, bodisi so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. Poenostavljeno rečeno – prenehanje služnosti bi lahko uspešno uveljavljali le, če bi dokazali, da je služnost postala nekoristna ali da so se okoliščine toliko spremenile, da ne upravičujejo več njenega obstoja. Kdaj gre za take okoliščine, pa je seveda questio facti (dejansko vprašanje), ki ga sodišče ugotavlja od primera do primera.

Zvijača oz. prevara soseda pri nastanku pogodbe o služnosti za samo uspešnost tožbenega zahtevka ni relevantna, ampak bi bila lahko le razlog za spodbijanje služnostne pogodbe, ki ste jo s sosedom podpisali, če bi se izkazalo, da je pogodba nastala pod vplivom sosedove prevare. Vendar pa je tak zahtevek že zastaran, saj pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha v treh letih od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.

Če vas sosed ovira pri izvrševanju vaše lastninske pravice, pa lahko zoper njega vložite tudi prepovedno tožbo v skladu z 99. členom Stvarnopravnega zakonika, prav tako lahko zoper njega vložite odškodninski zahtevek.