Protipravno vznemirjanje sosedov se sankcionira

Problematiko čezmernega povzročanja hrupa, ki je vzorčen primer sosedskega (in drugega) primitivizma, bi moral na sistemski ravni rešiti zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM), ki pa je slab in zastarel predpis, saj omenjeno problematiko rešuje minimalistično (v glavnem sankcionira le povzročanje hrupa ponoči) in z zelo nizkimi globami za kršitelje, kar pri teh seveda povzroča posmeh.

Vendar pa je problem rešljiv. Najboljša možnost bi bila, da mirno, konstruktivno in diplomatsko pristopite k osebi, ki izvaja dejavnost fitnesa v vaši stavbi, in jo prosite, da povzročanje hrupa zmanjša na običajno, za stanovalce še sprejemljivo raven. Če je oseba kulturna, normalna, ne vidim razloga, zakaj vaše prošnje ne bi upoštevala.

Če to ne bo zaleglo, pa vaše interese varujeta stvarnopravni zakonik (SPZ) in posredno tudi stanovanjski zakon (SZ). SPZ določa, da morajo lastniki nepremičnin zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti teh svojo lastninsko pravico izvajati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine (sosednje nepremičnine), pa se morajo izvajati pošteno v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine.

Poleg tega mora lastnik nepremičnine pri njeni uporabi opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna, ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija). Izvajanje zelo hrupne elektronske glasbe se vsekakor lahko uvršča med te imisije.

Protipravno vznemirjanje (tudi v obliki izvajanja hrupne elektronske glasbe) se tudi sankcionira. Isti zakon namreč določa, da lahko lastnik zoper tistega, ki ga protipravno vznemirja, s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Če je bila z vznemirjanjem povzročena škoda, pa ima lastnik pravico zahtevati njeno povrnitev po splošnih pravilih o povrnitvi škode, pri čemer tovrstni zahtevek sploh ne zastara.

Kar se tiče opravljanja fitnesa v stanovanjski stavbi, pa je treba upoštevati tudi določila SZ v zvezi z opravljanjem dovoljene dejavnosti v delu stanovanja. V skladu s 14. členom SZ lahko etažni lastnik sicer uporablja stanovanje tudi za opravljanje dejavnosti fitnesa v delu stanovanja, a le, če ta dejavnost ne moti stanovalcev pri mirni rabi stanovanj in ne povzroča čezmerne obremenitve skupnih delov večstanovanjske stavbe.

Poleg tega mora etažni lastnik za opravljanje te dejavnosti pridobiti soglasja solastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev, vključujoč soglasja etažnih lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto. Ob začetku opravljanja dejavnosti v delu stanovanja pa mora etažni lastnik obvestiti tudi upravnika.

Če etažni lastnik opravlja dejavnost v delu stanovanja tako, da ta moti stanovalce pri mirni rabi stanovanj, oziroma če povzroča čezmerno obremenitev stanovanj, kot tudi, če za opravljanje dejavnosti ne pridobi potrebnih soglasij solastnikov, mu lahko stanovanjski inšpektor prepove opravljanje dejavnosti. Enako velja za najemnika stanovanja, ki za opravljanje dejavnosti potrebuje tudi pisno dovoljenje lastnika stanovanja.

Etažni lastnik, ki opravlja dejavnost v stanovanju brez soglasij ali v nasprotju s soglasji, se lahko kaznuje tudi z globo od 500 do 1200 evrov.