Direktor mi je obljubil službo, a nato zaposlil sorodnika

Morda se vam moj primer ne bo zdel nič posebnega, a sem se vendar odločila, da vam napišem pismo, saj imam občutek, da situacija, v kateri sem se znašla, dejansko odseva stanje časa, v katerem živimo. Prav tako se mi zdi, da sem bila tako grdo izigrana, da resno razmišljam o pravnih sredstvih zoper »nesojenega« delodajalca. Za kaj gre? Stara sem 29 let, po izobrazbi sem diplomirana ekonomistka. Prav zdaj končujem tudi magistrsko nalogo. Tri leta sem bila zaposlena v manjšem proizvodnem podjetju, nato je naključje hotelo, da sem na družabnem srečanju naletela na direktorja menda uspešne finančne družbe in obljubil mi je zaposlitev. Delo v tem podjetju me je zanimalo, saj je delovalo zelo dinamično, poleg tega obljubljena plača ni bila slaba. Čez teden dni sem se z omenjenim direktorjem res srečala in podpisala sva nekakšno pismo o nameri (ne vem, kako naj ga imenujem), v skladu s katerim naj bi me s prvim septembrom letos zaposlil. Ker sem mu verjela, sem pri prejšnjem delodajalcu odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Sledilo je presenečenje. Ko sem avgusta poklicala direktorja, je možnost zaposlitve zavrnil, domnevno zaradi recesije. Razlog se mi je zdel dokaj prozoren, in to očitno upravičeno. Kasneje se je izkazalo, da je namesto mene zaposlil sinčka njegovega poslovnega partnerja … Zavedam se, da se je proti takšnemu klientelizmu težko boriti, a me vseeno zanima, ali ga morda lahko iztožim zaradi kršitve dogovora.

Vsekakor se strinjam z vami, da je družbeno stanje zelo neugodno, kar zadeva zanesljivost in dolžnost, da se je dogovorov treba držati. Poslovnih partnerjev, pri katerih je vrednota že dana beseda, je žal vse manj, prav zato je treba tista poslovna znanstva, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in zanesljivosti, še posebno skrbno negovati druga pa seveda jemati z rezervo in znatnim odmerkom previdnosti. A ker predvidevam, da imate vendarle dovolj psihološkega talenta, da se v prihodnje ne boste več pustili tako zlahka speljati na led, se raje posvetiva vašemu primeru. Pojav klientelizma je v poslovni Sloveniji dejstvo, ki se ga še lep čas ne bo dalo spremeniti (če sploh). Zaradi relativne majhnosti naše dežele je delno razumljiv, a pogosto težko opravičljiv, zlasti takrat, ko konkurenčni in sposobni posamezniki »pogorijo« v konkurenci z raznimi nekvalificiranimi in omejeno sposobnimi »sinčki«. A možnost nelojalne konkurence morate kot inteligentna mlada ekonomistka vendarle predvideti. Primer pa je še zanimivejši s pravnega vidika. Zapisali ste, da sta z direktorjem podpisala »pismo o nameri«. V pravu ima pismo o nameri značaj nekakšnega gentlemen's agreementa, ki v glavnem prinaša moralne posledice. Vendar pa, pravno gledano, s pismom o nameri ostajajo stranke v fazi pogajanj in lahko zaradi kršitve takega dogovora tudi odškodninsko odgovarjajo. Uveljavljeno je namreč pravilo, v skladu s katerim mora stranka, ki se je nepošteno pogajala, drugi stranki povrniti škodo.

Ali je šlo v konkretnem primeru res za nepoštena pogajanja, je sicer dejansko vprašanje, vendar pa je uveljavljeno stališče, da kolikor bliže sta stranki sklenitvi posla, toliko bolj se odgovornost za nepoštena pogajanja povečuje.

Če ste v konkretnem primeru z direktorjem že podpisali pismo o nameri, je to indic, da sta bila že zelo blizu sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Pomembna okoliščina pri presoji, ali bi lahko v konkretnem primeru direktor odškodninsko odgovarjal, pa je ta, ali je vedel, da vas bo težko zaposlil, pa se je z vami še naprej pogajal s »figo v žepu«.