Bogati svak se bo dokopal do našega doma, čeprav je 39 let ignoriral svojo mamo

Pozdravljeni,

stara sem 60 let in upokojena, pred slabim letom sem izgubila moža. V zakonu se nama je rodil sin, živeli pa smo pri moževi mami, ker nas je že pred leti zaradi nizke pokojnine prosila, da se preselimo k njej in ji pomagamo s stroški.

Tašča je svoj polovični delež hiše z darilno pogodbo takrat tudi zapustila mojemu možu (svojemu mlajšemu sinu). Starejšemu sinu (mojemu svaku) pa sta tašča in tast še v času svojega življenja kupila zemljišče in mu pomagala pri gradnji njegove hiše. Tako starejši zaradi darilne pogodbe, sklenjene med mojo taščo in njenim mlajšim sinom, ni bil prikrajšan ali oškodovan v nobeni obliki. Tašča se je o darovanju svojega deleža na nepremičnini mlajšemu sinu odločila predvsem na osnovi dejstev, ki govorijo o nepripravljenosti starejšega sina preživljati njegova otroka, njegovi nepripravljenosti pomagati materi in njegovi brezbrižnosti v zvezi z njeno dobrobitjo.

Moj pokojni mož je ves čas vzorno skrbel za svojo mamo, sproti sva plačevala vse nastale stroške, tašči omogočala mirno in udobno življenje ter skrbela za njeno dobrobit v vseh pogledih. Zato je bil toliko večji šok, ko sva bila s sinom pred dobrim mesecem vabljena na zapuščinsko obravnavo po pokojni tašči, ki je umrla pred dvema letoma (torej pred mojim možem), in tam izvedela, da bo moj svak (taščin starejši sin) glede naše hiše uveljavljal nujni delež.

Vem, da mora sodišče upoštevati dedno nevrednost po uradni dolžnosti, in da darilna pogodba, ki jo je tašča sklenila z mojim možem ni enakovredna pogodbi o dosmrtnem preživljanju, vendar menim, da bi sodišče moralo upoštevati, da starejši sin, ki zdaj uveljavlja nujni delež na hiši, v zadnjih 39 letih ni pokazal nobenega zanimanja za potrebe svoje matere in v nobenem pogledu ni pomagal ne pri reševanju njenih osebnih potreb, in tudi ne njenega doma, vse do dne, ko se je zaradi zdravstvenega stanja preselila v dom starejših občanov.

Ves čas, ko je starejši sin živel svoje brezskrbno življenje in kopičil svoje premoženje, je mlajši sin skrbel tudi za stroške, povezane z bivanjem tašče v domu starejših občanov, in kot njen zakoniti zastopnik skrbel za vse njene upravne zadeve.

Prav tako je starejši sin svojo poklicno dejavnost opravljal ne da bi plačeval kakršnekoli davke in obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih zakonodaja RS predpisuje za osebe, ki opravljajo dejavnost. Tudi zato menim, da je starejši sin dedno nevreden in se mi zdi zelo krivično, da svojo pravico do nujnega deleža tako brezobzirno uveljavlja in se na ta način požvižga na delo in trud mojega pokojnega moža in tudi dediščino najinega sina.

Lepo prosim za vaše cenjeno mnenje, kakšne možnosti imava s sinom, v zvezi z nujnim deležem, ki ga želi uveljaviti svak. Na zapuščinski obravnavi je izjavil, da bi se odpovedal nujnemu deležu v korist enega od svojih dveh otrok, vendar ga je sodnica opozorila, da sta dediča oba njegova potomca, s čimer se svak ni strinjal in je izjavil, da v tem primeru zahteva nujni delež zase. V informacijo navajam tudi, da svakovo premoženje daleč presega premoženje mojega pokojnega moža in sem tudi zaradi tega zelo šokirana, da zase potrebuje nujni delež po zapustnici.

S spoštovanjem,

Zahvaljujem se za vaše zanimivo vprašanje. Iz moralnega vidika povsem razumem vašo dilemo v zvezi z dedovanjem po pokojni tašči. Normalno je, da se vam zdi nepravično, da želi delež na njenem premoženju uveljavljati svak, ki se v življenju ni ravno izkazal z etičnimi ravnanji oziroma kot skrben sin.

Vendar pa žal v tem primeru govorimo o nujnem deležu, katerega odvzem je v dednem pravu prej izjema kot pravilo. Nujni delež se namreč lahko nujnemu dediču odvzame le v primeru, če bi ga zapustnik razdedinil, oziroma, če bi se izkazalo, da je ta dedno nevreden.

Po zakonu je sicer dedno nevreden tisti, ki je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku, tisti, ki je s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki, ali mu preprečil to storiti, tisti, ki je uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, kakor tudi, kdor je ponaredil zapustnikovo oporoko, pa tudi tisti, ki se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi tisti, ki ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči.

V vašem primeru bi potencialno v poštev prišel le zadnji razlog dedne nevrednosti, torej bi morali na sodišču dokazati, da je svak dedno nevreden, ker naj bi se huje pregrešil zoper dolžnost preživljati svojo mamo, oziroma zoper dolžnost, da ji nudi ustrezno pomoč. V primeru, če bi uspeli dokazati svakovo dedno nevrednost, pa to še ne bi pomenilo, da bi njegov nujni delež pripadel vama s sinom, saj bi v tem primeru ta pripadel svakovim potomcem. Zakon namreč določa, da nevrednost ni ovira za potomce nevrednega, ti namreč dedujejo, kakor da bi bil nevreden umrl pred zapustnikom.