Babice in dedki ne upoštevajo dogovorov

Pišem vam, ker se v naši družini srečujemo z naraščajočimi napetostmi, ki izvirajo iz odnosa med nami, starši, in mojimi starši oziroma tastom in taščo. Sem oče dveh majhnih otrok in z ženo se trudiva vzpostaviti jasna vzgojna pravila, ki bi otrokom omogočila varno in predvidljivo okolje. Vendar pa se vedno znova zatakne pri starih starših. Čeprav nam občasno pomagajo pri varstvu, imam občutek, da to pomoč izkoriščajo za uveljavljanje lastnih vzgojnih metod, ki so pogosto v neposrednem nasprotju z najinimi. Otroke pretirano razvajajo, jim dovolijo sladkarije pred kosilom in gledanje televizije prek dogovorjene meje, kar naju z ženo postavlja v vlogo strogih policistov, ko se otroci vrnejo domov.

Še posebej me skrbijo nekatere izjave, ki jih otroci preslišijo, kot so čustveno izsiljevanje za poljube ali prikrite kritike najinega načina življenja. Ko poskušam postaviti mejo, se moji starši počutijo užaljene, češ da imajo pravico do vnukov. Počutim se razdvojenega med spoštovanjem do njih in dolžnostjo, da zaščitim integriteto svoje družine. Kako naj sploh razumem zdravo vlogo starih staršev v današnjem času, ko se zdi, da so meje tako zabrisane? Kje se konča njihova pomoč in začne nespoštljivo vmešavanje, ki škodi našim odnosom in otrokovemu razvoju? Kako naj ohranim mirno kri in spoštljivost, ne da bi ob tem popustil pri vzgojnih načelih?

Lovro

Odgovarja Izidor Gašperlin, svetovalec in terapevt

Vprašanje o vlogi starih staršev je še posebej aktualno, saj v zmedeni sodobni družbi žal marsikaj postaja normalno. Odgovor pa je v osnovi preprost: pod zdravo vlogo starih staršev se lahko šteje vse, kar otrokom ne škodi. Bolj ko jih pustimo pri miru, bolje se bo razvijal njihov odnos z vnuki, kar je za otroke koristno. Vendar moramo jasno razmejiti odgovornost: stari starši niso odgovorni za vnuke, njihov razvoj ali morebitne težave. Odgovorni so zgolj za svoj odnos do njih. Če jih razvajajo ali učijo neželenih navad, so za to odgovorni starši, ker so to dopustili. Za otroke sta namreč ključni navezanost na starše in usklajena vzgoja obeh staršev. Starši, ki krivijo stare starše za težave svojih otrok, so nekorektni in neodgovorni.

Rojstvo prvega vnuka je močna prelomnica, ko otrok čez noč postane starš. Stari starši morajo uvideti, da se ni rodila njihova nova igrača, ampak velika odgovornost njihovega otroka, ki v novi starševski vlogi potrebuje predvsem spoštovanje in podporo. V novo družino lahko stari starši vstopajo le, ko so povabljeni, in dolžni so se vesti v skladu z vrednotami te nove družine, ne glede na to, kaj si o njih mislijo. Sami lahko ponudijo pomoč ali nasvet, vendar le, če so za to izrecno naprošeni; sicer to ni pomoč, temveč vsiljivost in pokroviteljstvo. Vtikanje v vzgojo, kritiziranje partnerja ali prikazovanje sebe kot žrtve so najbolj tipični primeri prestopanja mej. Ni treba, da se stari starši z odločitvami strinjajo, zadošča, da jih upoštevajo. Naj preprosto upoštevajo Trstenjakovo misel, da drugemu pomagaš le tisto in toliko, kot te je prosil.

PREBERITE ŠE -> Draga Melita, ves čas se ukvarjam s tem, kaj si drugi mislijo o meni

Kaj lahko storite vi? Treba je ohraniti mirno in trezno glavo, saj boste le tako po konfliktu imeli mirno vest. Če ste v konfliktu glede vzgoje, je zadeva preprosta – odloča volja vaju kot staršev. Vaša naloga pa je, da končno postavite mejo med svojo staro in novo družino. Vedno je treba stopiti na stran partnerja in svojo novo družino zaščititi pred vsiljivci. Tasti in tašče nikoli niso resnična težava. Prepiri se običajno pojavijo zaradi slabih ali nerazrešenih odnosov med partnerjem in njegovimi starši. Drugo temeljno pravilo je, da težave vedno odpravlja partner s svojimi starši. Še posebej to velja za sinove, saj je danes preveč moških pod premočnim vplivom mame. Prepiri med snahami in taščami so skoraj vedno posledica tega, da sinovi ne znajo postaviti meja svoji materi.

Neprimerne izjave, ki jih omenjate (čustveno izsiljevanje, sramotenje), sodijo med oblike psihičnega nasilja. Če se to kljub opozorilom ponavlja, otrok ne smete puščati pri starih starših brez nadzora. Vendar se zavedajte, da so otroci različno odporni; kar je videti negativno, lahko otroka včasih celo okrepi. Zato namesto boja z mlini na veter raje usmerite energijo v krepitev lastnega partnerskega odnosa in osamosvojitev od vajinih izvornih družin. Ko bosta z ženo znala drug drugega ustavljati pri nespoštljivosti, bosta to takoj prepoznala tudi pri starih starših in jih lažje ustavila.

PREBERITE ŠE -> Starši mi ne očitajo, da ne vem, kdo je oče mojega otroka, a zdi se mi, da se jim gnusim

Starih staršev ne morete spremeniti, spremenili se bodo le, ko se bodo sami tako odločili. Zato so najboljša zaščita za otroke prav vajine trdne meje in krepitev samostojnosti. Ne pozabite, da so odnosi med generacijami vedno dinamični, a prioriteta mora biti mir v vajini novi družini. Ko starši prevzamejo svojo polno moč, se običajno tudi stari starši sčasoma pomaknejo na primerno razdaljo, kjer lahko spet postanejo dragocen vir ljubezni za vnuke brez nepotrebnega vmešavanja.