Ali lahko ostanem brez zapuščine? (odgovarja pravnik)

Pred kratim mi je umrl oče. Star je bil 83 let. V »prvih dveh tretjinah« njegovega življenja sva imela precej dobre odnose, potem pa sva se začela oddaljevati, deloma zaradi moje mlajše sestre, ki jo je po mojem neupravičeno favoriziral, deloma zaradi njegove nove zunajzakonske partnerice (mama je umrla že prej), s katero se nisva dobro razumeli.

Slišala sem, da se je oče odločil, da po njem ne bom dobila nobene zapuščine (zapustil je stanovanje v Ljubljani in gozd na Dolenjskem). Vem, da mi pripada nujni delež, me pa zanima, ali me morda lahko tudi razdedini. Vsebine oporoke ne poznam.

Hvala za pomoč,

Saša

Odgovarja mag. Boštjan J. Turk, pravnik: Pogoji za razdedinjenje so precej strogi

Zahvaljujem se za vaše vprašanje.

Postopek dedovanja je eden tistih pravnih postopkov, pri katerih ima daleč največ besede zapustnik. Če izvzamemo nujni delež, ki je določen z zakonom in delno omejuje zapustnikovo svobodo pri razpolaganju s svojim premoženjem, ima namreč slednji odločilno besedo glede tega, kdo in v kakšni meri bo po njegovi smrti prišel do njegovega premoženja. Prav tako lahko določi, kateri od dedičev sploh ne bo dobil premoženja, a ga tu zakon vendarle precej omejuje.

V nekaterih primerih lahko dediči vseeno ostanejo celo brez zapuščine: prva možnost, ki jo omenjate v vprašanju, je ta, da lahko zapustnik dediča, ki ima pravico do nujnega deleža, razdedini. Osnovni pogoj za razdedinjenje je, da zapustnik (oporočitelj) namero o razdedinjenju izrazi v oporoki na nedvoumen način, koristno pa je tudi, da navede razlog za razdedinjenje.

Vendar samo dejstvo, da se je dedič do zapustnika obnašal neustrezno, še ne zadošča. Zakon namreč jasno določa, da je razdedinjenje mogoče samo, če je podana ena izmed naslednjih okoliščin. Prvič, da se je dedič s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom. Drugič, da je zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše storil kakšno hujše kaznivo dejanje. In tretjič, če se je vdal brezdel­ju in nepoštenemu življenju.

PREBERITE ŠE -> Zakaj sem dobila takšen davek na nepremičnino?

Kaj to v praksi pomeni? Pomeni to, da zapustnik ne bo mogel veljavno razdediniti dediča, zato, ker ga ta zadnjega pol leta ni (skoraj) nič obiskoval, ali zato, ker ga je dvakrat grdo užalil. Še manj zato, ker nista bila v najboljših odnosih. Lahko pa bi ga razdedinil, če bi se izkazalo, da je dedič zoper njega izvajal fizično ali psihično nasilje.

Druga možnost, da (nujni) dedič ostane brez zapuščine, je ta, da je prezadolžen ali zapravljivec. V tem primeru mu lahko oporočitelj vzame njegov nujni delež v korist njegovih potomcev (denimo v korist njegovega mladoletnega otroka).

Dedič pa lahko ostane brez zapuščine tudi, če se izkaže, da je dedno nevreden. V tem primeru na dedno nevrednost pazi sodišče po uradni dolžnosti (ni potrebno, da na to opozori nekdo drug, denimo dedič).

Po zakonu je dedno nevreden tisti, ki je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku, tisti, ki je s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki ali mu preprečil to storiti, in tisti, ki je uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, kakor tudi tisti, ki je ponaredil zapustnikovo oporoko.

PREBERITE ŠE -> Sinu bi rada dala stanovanje. Na kaj moram paziti, če to storim z darilno pogodbo?

Kot vidite, sicer obstajajo možnosti, da bi lahko ostali brez zapuščine po očetu, a so pogoji za to precej strogi. Razdedin­jenje je mogoče pri res hudih kršitvah zakonskih in moralnih dolžnosti do zapustnika, dedno nevredna je oseba, ki je izvršila hudo kaznivo dejanje ali pa je manipulirala z zapustnikovo oporoko. Še ena možnost je odvzem nujnega deleža zapravljivemu ali prezadolženemu dediču.

Čeprav niste zapisali, ali pri vas obstaja katera izmed zgoraj navedenih okoliščin, domnevam, da ne obstaja, zato boste, če vam oče z oporoko ni ničesar naklonil, upravičeni dedovati vsaj nujni delež, ki znaša polovico zakonitega deleža.