Ali lahko namesto mene deduje sin? (odgovarja pravnik)

Sem dedinja po pokojnem očetu. Oče je zapustil precej staro hišo in razmišljam, ali bi jo sploh dedovala. Hiša je namreč potrebna temeljite obnove, sama pa za to nimam volje in tudi ne sredstev. Imam svojo hišo in dodatne ne potrebujem, še posebno če bi bilo z njo povezano le delo in stroški. Imam pa sina, ki je star 28 let in bi ga morda ta hiša zanimala. Rada bi vedela, kakšen je postopek. Lahko na sodišču povem, da želim, da to hišo podeduje sin, torej vnuk po mojem očetu? Ali je to sploh mogoče?

Odgovarja mag. Boštjan J. Turk, pravnik: Dedno pravo pozna več vrst odpovedi dedovanju

Zahvaljujem se za vaše vprašanje. Dedno pravo pozna več vrst odpovedi dedovanju. Ena izmed njih je odpoved dedovanju med samo zapuščinsko obravnavo. Pri tej obliki se lahko dedovanju odpoveste z izjavo, ki jo podate sodišču do konca zapuščinske obravnave.

Pri tovrstni odpovedi morate biti pozorni, da se ta avtomatično razteza tudi na vaše potomce, razen če izrecno ne izjavite, da se odpovedujete samo v svojem imenu. Če torej želite, da bi namesto vas dedoval vaš sin, morate izjaviti, da se odpovedujete samo v svojem imenu. V tem primeru bo veljalo, da sploh niste postali dedinja, in bo po očetu dedoval vaš sin (njegov vnuk) namesto vas.

Nekateri ljudje se sicer ne morejo odpovedati dediščini, in sicer tisti, ki so že razpolagali z vso zapuščino ali njenim delom. A s pomembno izjemo – ukrepi, ki jih izvede kakšen dedič samo za ohranitev zapuščine, in ukrepi tekočega upravljanja mu ne jemljejo pravice, da se odpove dediščini.

Odpoved dediščini je absolutna, ne more biti delna ali pogojna, kar pomeni, da ne morete denimo izjaviti, da se odpovedujete le delu hiše ali da se odpovedujete dediščini pod pogojem, da vam sin plača določen denarni znesek.

Obstaja tudi odpoved v korist določenega dediča. Hipotetično – če bi starejšo hišo odstopili svojemu bratu. Taka odpoved se ne šteje za »klasično« odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža.

Še en institut je dobro poznati pri odpovedi dediščini, in sicer odpoved neuvedenemu dedovanju. Taka odpoved načelno nima pravnega učinka, razen če se dedovanju odpove potomec ali zakonec zapustnika.

Tudi tu je treba biti pazljiv – če se nam­reč na tak način dediščini odpove potomec, potem velja taka odpoved tudi za njegove potomce, razen če ni s sporazumom o odpovedi ali poznejšim sporazumom določeno kako drugače.

Izjave o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine ni mogoče preklicati. Dedič, ki je dal izjavo, lahko zahteva njeno razveljavitev le, če je bila dosežena s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti.