Nekega veselega dne je bila Viktorija prvič intimna s Tomom. Vse je bilo (vsaj približno) tako, kot naj bi bilo, vključno s pritajenim koncem: »Se slišiva.« In že ga ni bilo več. Tom ni poklical naslednji dan, ves teden je bil telefon nem.

Viktoriji je bilo končno dovolj negotovosti in je sama poklicala s predlogom, da se vidita. Tom se je izmikal: »Te jutri pokličem, zdaj ne morem.« Viktoriji je prekipelo: »Saj sva vendar vso noč preživela skupaj.« Tom ni razumel njenega očitka: »In kaj potem?«



Tom je živel življenje, na katero se bo Viktorija mogoče kdaj privadila, ker se bo morala: prosti seks in menjavanje. To pomeni, da se dva dogovorita za srečanje, gresta na večerjo in v posteljo, vendar, za božjo voljo, nobenih obveznosti in čustev. Oznaka mingle (m nadomesti s, single, to je samski) pomeni nobenih načrtov za prihodnost, nobenega izkazovanja ljubezni, nekateri t. i. mingli so izdelali celo pravila vedenja, nobene povezanosti, vzameš to, kar je na voljo, tako kot v trgovini, kot v našem potrošniškem svetu: vse je stvar pogajanja in denarja.

Tudi Marija in Jakob sta t. i. mingla, v bistvu ne vesta, ali sta par ali ne. Če sama ne vesta, kako naj drugi vedo, če že morajo? In tako je Jakob vabljen kot samski na zabave in Marija je ljubosumna. Kaj pa naj naredi? Jakob je svoboden fant, je mingle, ne?



Brez obveznosti

Študije prikazujejo mestno mingle strukturo kot svet hrepenenja samskih. V urejenih parih sta še vedno najpomembnejši zvestoba in poštenost, verjetno zato tisti, ki so samski, niso najbolj zadovoljni s svojim statusom. Minglom zavidajo njihovo nevezanost in vse trenutke sreče, ki jih dobijo: bližino, seksualno zadovoljenost in malo nežnosti.

»Meni ugaja takšno življenje,« trdi Monika. »Imam dovolj moških za v posteljo in toliko nežnosti in bližine, kolikor je potrebujem.« Pred kratkim je preko aplikacije za zmenkarije spoznala moškega, v katerega se je malo zaljubila. Predlagal je, da postaneta resen par, ona pa se ni hotela odpovedati svoji neodvisnosti. Sicer sanja o skupnem življenju, vendar je ne privlači toliko, da bi se spremenila. Vedno upa, da bo naslednji boljši. Bo?



Tako na žalost današnja družba producira vse več nezrelih odraslih, ki so čustveno labilni in nesposobni ostati na eni poti. Manjka jim moč za odločitev. Ker so se nezmožni odločiti za enega, se v njih nabira napetost, ki jih čustveno še dodatno slabi. Stari pregovor, da je ljubezen otrok svobode, drži, vendar se je včasih treba odpovedati dokajšnjemu kosu svobode, da se ljubezen lahko zdravo razvija.