Ta veščina lahko otroke in mladostnike obvaruje pred pastmi družbenih omrežij

Dejstvo je, da družbena omrežja na otroke in mladostnike ne vplivajo pozitivno, nekatere države zato uzakonjajo starostne omejitve, drugje starši prepovedujejo uporabo pametnih telefonov, a ne eno ne drugo velikokrat učinkov, ki bi si jih odrasli želeli, nima. Prav zato Dr. Maree Davies, avtorica knjige Teaching Critical Thinking to Teenagers, poudarja, da je kritično mišljenje tisto, kar nas lahko reši pred pastmi družbenih omrežij.

Kot je povedala za CNN, je ta veščina bistveno boljša in dolgoročnejša rešitev kot prepoved. »Namesto da vsi kričijo nanje: ’’Preveč časa preživiš pred zasloni,’’ je ključno razvijati občutek lastne učinkovitosti. Če razumeš, kako delujejo platforme in algoritmi, boš veliko bolj preudaren uporabnik,« pravi Daviesova.

Kritično mišljenje je zagotovo nujno za vsakega posameznika, kajti bistveno pripomore tudi pri spopadanju s tesnobo, a kako otroke naučimo, da o slišanem oziroma videnem podvomijo? Dolgoletna strokovnjakinja na področju izobraževanja in vzgoje dr. Maree Davies ponuja več pristopov. Na prvem mestu je zagotovo spodbujanje radovednosti. Z otrokom lahko delimo neko novico, ki smo jo slišali na radiu in ga povabimo, da jo skupaj preverimo. Pokažemo mu, kako raziskujemo, preverjamo po spletu.

Starši bi morali spodbujati interaktivne pogovore, argumentiranje. Foto: Shutterstock

Učimo jih branja in pisanja, ne pa tudi ... 

Ko nam otrok pove neko novo dejstvo, ga ne zavrnemo v slogu »Imaš za to kakšne dokaze,« temveč raje vprašamo, kje je to slišal, predlagamo, da skupaj preverita. Kot pri vzgoji nasploh, tudi pri spoznavanju z družbenimi omrežji raje uporabljamo množino oziroma dvojino, v smislu mi, midva in s tem pokažemo, da smo v spoznavanju digitalnega sveta skupaj, da tudi odrasli nikakor ne vemo vsega.

Dr. Maree Davies poudarja še, da otroke učimo branja in pisanja, ne učimo pa jih pogovarjanja. Zato bi po njenem mnenju starši morali spodbujati interaktivne pogovore, argumentiranje. »Mladi morajo osvojiti veščine postavljanja zahtevnejših vprašanj. Sicer pogosto uporabljajo pretirano čustven jezik ali govorijo impulzivno. Ena najboljših veščin, ki se jih lahko kdo nauči, je preprosto vprašanje: ’Mi lahko daš primer za to?’ Ko pogovor postane interaktiven, od nas zahteva globlje razmišljanje. Navesti moraš primer in dodatno utemeljiti svoje stališče,« pravi.

PREBERITE ŠE -> Priznani klinični psiholog Gordon Neufeld: Ko otrok joka, je to kompliment

S svojimi otroki moramo deliti tudi izkušnje, kako smo skozi čas spremenili mnenje. Videti morajo, da če o določeni stvari dobimo nove dokaze, spremenimo mišljenje, o katerem smo bili do sedaj prepričani. Ob tem Daviesova pove primer. »Lahko govorite o kolesarskih stezah in rečete nekaj v smislu: ’Včasih sem mislil, da si ne želim kolesarske steze v naši ulici, ker bi zasedla parkirna mesta. A sem si premislil. Zdaj razumem, da je to odlično, ker povezuje vse druge ulice, in videl sem ogromno ljudi, ki jo uporabljajo.’«

Pri približno 11 letih pri dekletih in 12 pri fantih pride do pomembnih nevroloških sprememb. Foto: Shutterstock

Loputanje vrat naj nas ne ustavi

Prepričana je, da je kritično mišljenje (in ustvarjalnost) tisto, kar bo posameznikova prednost na trgu dela. Strokovnjakinja poudarja, da če otrok odrašča tako, da se zanaša na umetno inteligenco, ki mu povzame informacije, ustvarja ideje in razmišlja namesto njega, sposobnosti kritičnega mišljenja ne razvije. »Če pa kot otrok ne uporabljaš umetne inteligence za vse, ampak rišeš in ustvarjaš z lego kockami, boš postal zelo ustvarjalna oseba.« Vendar ne le zgodnje otroštvo, ustvarjalnost, raziskovanje, gibanje, vse to je še kako pomembno tudi v najstništvu. »Pri približno 11 letih pri dekletih in 12 pri fantih pride do pomembnih nevroloških sprememb. Vrhnja plast možganov, imenovana tudi sivina, je v zgodnjih najstniških letih najbolj razvita v našem življenju. Če določene dejavnosti nenehno ponavljaš - recimo, da se učiš tenisa in vsak dan treniraš - se bodo povezave v možganih krepile. Če nečesa nikoli ne počneš, teh povezav ne boš razvil. Povezave se dobesedno režejo, če jih ne uporabljamo, ali pa se utrjujejo, če jih uporabljamo.«

PREBERITE ŠE -> Ne več helikopterski, prihajajo starši kosilnice

Daviesova je v pogovoru za CNN še poudarila, kako pomembno je, da starši vztrajajo pri pogovorih z mladostniki. Kljub temu da pred nami loputajo z vrati, moramo vztrajati, si vzeti čas, spraševati, spodbujati k pogovoru. »Še posebej hudo mi je za visoke najstnike, ki delujejo že povsem odrasli, a so v resnici otroci, ki nas potrebujejo.« Ko bo najstnik vedel, da mu starš prisluhne, je manj verjetno, da zapade v brezciljno drsenje po zaslonu, kjer ga zlahka nagovori ekstremistična skupina, pravi.