So med nami le še psihopati? Večji del družbe je zdrav, a premalo aktiven

V torek okoli poldneva, ko so začele prihajati prve novice o tragičnem dogodku nedaleč stran od Slovenije, smo se prav vsi zamislili, koliko časa bomo še lahko trdili, da živimo v varni in mirni državi. Že obisk najbližje trgovine ali pa vožnja v prometni konici nam da jasen odgovor, da v družbi hudo manjka strpnosti, empatije in sožitja. Prav to pomanjkanje vodi v razkroj, o čemer piše tudi novinarski kolega, čigar komentar po graški tragediji najdete na tej povezavi.

Zdaj bomo lahko v vseh medijih prebirali, kaj nas je pripeljalo do stanja, ko se hočeš nočeš učimo, kako ravnati v strelskem napadu, in googlamo ’kako prepoznati psihopata’. Številni strokovnjaki s področja duševnega zdravja mladostnikov bodo delili spoznanja, kaj privede do nasilnega obnašanja, mnogi bodo okrivili genetiko, drugi odsotnost staršev, tretji nedelovanje pristojnih organov.

A kot piše antropologinja dr. Vesna V. Godina, bi nam vzrok za nasilno vedenja otrok in mladostnikov moral biti jasen. »To so neoliberalne zbirokratizirane potrošniške kapitalistične družbe. In zanje značilna narcistična socializacija otrok. Torej je jasno, kaj je treba spremeniti in/ali odpraviti: te družbe in tovrstno socializacijo otrok,« zapiše v kolumni, ki si jo lahko preberete tukaj.

»A se v praksi pojavijo težave takoj, ko se začne celo le omenjati nujnost spremembe sodobnih kapitalističnih družb. Mnogi, pogosto tudi tisti, ki sicer javno govorijo o tem, da je za nasilno vedenje krivo družbeno okolje in je zato treba spremeniti to okolje, morda sicer še pristanejo na to, da bi bilo treba spremeniti, »prosvetliti« starše in šolo. A tu se stvar praviloma konča. Nujnost spremembe celotnega družbenega ustroja ne pride v poštev. Odpade. Saj vendar živimo v najboljši od vseh mogočih družb!« še zapiše Godina in nadaljuje z razvijanjem problematike kaznovanja, ki v našem prostoru velja za zelo spornega.

PREBERITE ŠE -> Dr. Vesna V. Godina: Zato se ne gre čuditi, da nasilno vedenje otrok narašča

Tekmovalna kultura narcistične lastnosti le krepi

O tem, da ne znamo postavljati mej, kar je lahko za otroke izjemno nevarno, opozarja tudi psihologinja in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny.

»Permisivna vzgoja, razvajanje otrok ter odsotnost meja in zahtev po prosocialnem vedenju omogočajo razvoj manipulativnih in sebičnih struktur. Narcistična in psihopatska socializacija spodbujata egocentričnost, čustveno odtujenost in toleranco do kršenja pravil, kar vodi do osebnosti brez občutka odgovornosti, krivde ali sramu. Tekmovalna kultura te lastnosti še krepi, zlasti v politiki in konkurenčnih poklicih, kjer se psihopatsko vedenje pogosto nagrajuje. Sodobne razmere tako omogočajo, da so psihopatske lastnosti bolj izražene in vplivne kot kdaj prej,« je povedala v intervjuju, ki ga najdete tukaj.

Sodobna družba povečuje pritiske na otroke in mladostnike. Foto: Shutterstock

Kar je že zapisala Godina, da je problem v sodobni družbi, potrdi tudi psihoterapevtka in ravnateljica Strokovnega centra Planina dr. Leonida Zalokar: »Sodobna družba, ki jo obvladujejo tehnokapitalizem, individualizem in kult narcisizma, povečuje pritiske na otroke in mladostnike, kar prispeva k povečevanju duševnih motenj in neobvladljivega nasilnega vedenja.«

PREBERITE ŠE -> Andreja Pšeničny in Leonida Zalokar: Psihopata ni preprosto prepoznati

In če smo se včasih učili, da je za reševanje problema ključno iskanje vzroka, v tem primeru žal ne bo šlo tako enostavno. Kljub temu da vemo, kaj je vzrok za stiske ljudi, je problem, da so psihopati v vseh slojih družbe. »In pogosto gravitirajo k vodilnim položajem, ki jim omogočajo uveljavljanje moči ter zadovoljitev njihove potrebe po nadzoru. V teh vlogah zlahka odstranijo konkurenco in manipulirajo z ljudmi kot s šahovskimi figurami, ki jih po uporabi zavržejo. Njihove značilnosti, kot so manipulativnost, neusmiljenost in odsotnost vesti, jih postavljajo v prednost, še posebej v tekmovalnih okoljih, kjer brez zadržkov uporabljajo strategije, na katere običajni ljudje niti ne pomislijo. Prisotnost psihopatov na vodilnih položajih ima resne posledice za organizacije in širšo družbo,« pravi dr. Andreja Pšeničny.

A dr. Zalokar, s katero sta skupaj ustanovili Inštitut za znanstveno proučevanje in raziskovanje psihopatije, dodaja, da rešitev vidi v zdravem delu družbe. »Ta je zaenkrat še vedno v večini, vendar premalo aktiven in še ne dovolj pogumen,« pravi Zalokarjeva v intervjuju, kjer pojasni tudi, kaj preostane človeku, ki je v stiku s psihopatom.