Smo starši do svojih otrok danes premehki?

Če se vsaj malo poglabljate v vzgojo otrok in si želite vzgajati drugače, kot so vzgajali vas, potem ste zagotovo že naleteli na izraz nežno starševstvo. Morda ob izrazu zavijate z očmi, morda se z njegovimi načeli strinjate, morda pa mu povsem nasprotujete. A po besedah docentke psihologije na ameriški univerzi Macalester Annie Pezalla ima nežno starševstvo lahko zelo pozitivne posledice na otroke in odnose v družini.

Kot piše CNN, se nežno starševstvo – oziroma tisto, kar mnogi s tem izrazom mislijo – pogosto osredotoča na učenje veščin za odraslo življenje in postavljanje meja ter lahko družinam veliko da, dodaja.

Ta strategija postaja priljubljena, saj skoraj polovica staršev pravi, da poskušajo svoje otroke vzgajati drugače, kot so bili vzgojeni sami, kaže poročilo Raziskovalnega centra Pew iz leta 2023. Ti starši so povedali, da si prizadevajo svojim otrokom izkazovati več ljubezni in naklonjenosti, z njimi voditi odkrite in iskrene pogovore ter manj kričati in več poslušati.

PREBERITE ŠE -> Ko otrok kriči "pusti me pri miru”, nam v resnici sporoča to

Annie Pezalla je skupaj s kolegico raziskovalko Alice Davidson v študiji, ki jo povzema CNN, skušala ugotoviti, kako termin nežno starševstvo razumejo vplivneži na Instagramu. Ti so namreč zaradi moči družbenih omrežij zdaj za številne starše glavni vir informacij in nasvetov.

»Tisti, ki so se opredelili kot nežni, so dajali prednost uravnavanju čustev. To so starši, ki želijo za vsako ceno, če je le mogoče, ohraniti mirnost, vključno s svojo energijo in čustvi,« pravi Pezallova in dodaja: »Za nas so večinoma videti kot avtoritativni starši, saj poskušajo postavljati meje in uveljavljati posledice pri svojih otrocih in hkrati svojim otrokom izkazujejo brezpogojno naklonjenost, ki je običajno značilna za permisivne starše.«

Nežno starševstvo, tako kot avtoritativno, poudarja pomen meja ob ohranjanju topline in empatije. Vendar se ta koncept v različnih družinah uresničuje različno.

V svoji raziskavi je Pezalla starše, ki so se opredelili kot nežni starši, povprašala o njihovih praksah. Medtem ko so nekateri spominjali na avtoritativne starše, so drugi ravnali bolj v skladu s permisivnim slogom.

»Na koncu je veliko tega, kar ljudje na družbenih omrežjih označujejo kot nežno starševstvo, le drug izraz za avtoritativno starševstvo: ohranjanje povezave z otrokom, učenje uravnavanja čustev in vedenja ter uveljavljanje meja kot skrbna avtoriteta,« pravi ameriški klinični psiholog dr. Brian Razzino, ki je tudi avtor knjige Awakening the Five Champions: Keys to Success for Every Teen (Prebujanje petih prvakov: Ključi do uspeha za vsakega najstnika).

Vidimo, slišimo, a ne dopustimo

Kako bi ravnali, če si predstavljate, da otrok meče hrano? Starš, ki vzgaja permisivno, bi verjetno rekel »prosim, ne delaj tega« in nato ne bi storil ničesar, da bi uveljavil mejo. Avtoritarni bi morda strogo pogledal in takoj poslal otroka v kot ali ga poslal spat brez večerje.

Otroci ne potrebujejo vzora popolnega človeka, temveč morajo videti odraslega, ki se po svojih najboljših močeh trudi biti pozitivna avtoriteta. Foto: Shutterstock

Avtoritativni starš, kot mnogi delujejo, ko se opredeljujejo kot nežni starši, bi morda rekel: »Vidim, da si razigran, vendar hrane se ne meče. Lahko ti dam nekaj drugega, s čimer se boš zamotil med večerjo, ampak če boš še enkrat vrgel hrano, bom moral odnesti krožnik,« primere navede Razzino.

»Marsikdo slednji način kritizira, kot preveč popustljiv do otrok in pravijo, da je svet krut ter da se bodo otroci morali naučiti spopadati s tem,« dodaja Johnsonova.

A cilj nežnega starševstva ni, da otroku ne predstavimo pomena odgovornosti, temveč, da dosežemo mirnejše stanje za starša in otroka, otrokom dati orodja za sprejemanje dobrih odločitev in nato uveljaviti mejo z logičnimi posledicami. »Logične posledice so tiste, ki so neposredno povezane z vedenjem: če udariš prijatelja s tovornjakom, bo igre konec,« dodaja Razzino.

PREBERITE ŠE -> Mučeniški starši: Ni dobro, da se zavoljo otroka odrekate lastni sreči

Za ljudi, ki nežno starševstvo razumejo kot obliko avtoritativnega starševstva, pri tej vzgoji razumejo dve plati: potrditev, da razumejo čustva, ki jih otrok doživlja, in učenje, da ni vsak način izražanja teh čustev sprejemljiv ali produktiven, piše omenjeni portal.

»Pomembno je, da ne preskočimo koraka potrditve, a se hkrati v njem ne zataknemo preveč,« pojasnjuje Razzino. V nekem trenutku je pomembno preiti od pogovora o čustvih k načrtovanju, kako obvladati težka čustva in kakšne bodo posledice, če se nesprejemljivo vedenje nadaljuje.

Raziskave so pokazale, da je ta pristop učinkovit pri vzgoji bolj zdravih, odpornih in uspešnih odraslih. Študija iz leta 2022 je ugotovila, da so otroci, vzgojeni z avtoritativnim starševskim slogom, bolj verjetno akademsko uspešni. Druga študija iz leta 2020 pa ugotavlja, da je bilo pomanjkanje takšnega sloga najpomembnejši dejavnik nizkega zadovoljstva z življenjem.

Ti starši ne potrebujejo kritike

Če vzgajate na ta način ali ste vsaj poskusili, ste zagotovo že naleteli na neodobravanje okolice ali druge izzive. »Ostati miren, potrditi otrokova čustva, razložiti mejo in posledice, do katerih bo prišlo, če jo prestopi, nato pa uveljaviti razumno posledico, zahteva veliko dela,« pravi Pezalla, Johnosonova pa dodaja, da je to še bolj zahtevno, če sami nismo bili vzgojeni z veliko topline in empatije.

»Ob tolikšnem pritisku, da bi bili popolni starši, so mnogi že povsem izčrpani, ko poskušajo prestrogo slediti praksam nežnega starševstva,« rezultate raziskav pojasni Pezalla. Nežni starši »se tako trudijo, da bi bili čustveno uravnoteženi 24 ur na dan, 7 dni v tednu, da izgorevajo,« pravi.

Nežno starševstvo, tako kot avtoritativno, poudarja pomen meja ob ohranjanju topline in empatije. Foto: Shutterstock

»Nekateri vplivneži na področju vzgoje pravijo, da ne smete uporabljati besede ne, drugi, da morate reči ne, spet eni, da se morate med izpadom v trgovini ustaviti in otroka objeti ali da morate otroka dvigniti s tal v trgovini in mu ne dovoliti, da tam nadaljuje z izpadom,« pravi Pezalla.

Namesto da se obremenjujemo s sledenjem eni pravi filozofiji, Pezalla priporoča, da se osredotočimo na štiri stvari, za katere je ugotovila, da jih vsak otrok potrebuje med odraščanjem. To so struktura, toplina, priznavanje otroka kot posameznika, ki morda potrebuje nekaj drugega kot njegovi sorojenci, in pristop, ki starševstvo obravnava kot tek na dolge proge, pravi.

»Vse ostalo je zame kot statični šum,« pravi Pezalla. »Gre za iste splošne avtoritativne starševske sloge, le da jih imenujemo drugače.«

»In ne skrbite, če se zmotite, izgubite živce ali si premislite glede vzgojnega pristopa,« pomirja Johnsonova. »Otroci ne potrebujejo vzora popolnega človeka, temveč morajo videti odraslega, ki se po svojih najboljših močeh trudi biti pozitivna avtoriteta, si prizadeva za empatijo, vadi samoobvladovanje in prevzema odgovornost, ko naredi napako,« dodaja.