Se radi pritožujete in jamrate? Takšne škodljive učinke ima to na možgane

Pravijo, da smo Slovenci narod, ki se rad pritožuje in jamra. Za nekatere ljudi se celo zdi, kot da je to njihov prostočasni hobi.

Pritoževanje je tudi skrajno nalezljivo. Včasih nam niti ni treba biti dolgo v stiku z osebo, ki jamra, da ne bi še sami začeli »sočutno« izražati svojega nezadovoljstva nad stvarmi. Saj veste, če vam nekdo začne razlagati, kako je vse v njegovem življenju slabo, mu verjetno že iz vljudnosti ne boste odgovorili, da kar pokate od sreče. 

A pritoževanje in jamranje nista zgolj nedolžni razvadi, ugotavlja psihologija. Ne samo, da nam takšno vedenje onemogoča, da bi v danih trenutkih resnično uživali, z nenehnim spotikanjem ob malenkosti si lahko celo pokvarimo pretekle življenjske spomine.

Da, prav ste prebrali, pritoževanje nima samo vpliva na tukaj in zdaj ter našo prihodnost, ampak lahko celo negativno predrugači to, kako se spominjamo preteklosti. 

PREBERITE ŠE -> Nevroznanstvenik Dr. Robert M. Sapolsky: Svobodna volja sploh ne obstaja

Raziskave o utrjevanju spomina kažejo, da pritoževanje terja visoko psihološko ceno, pravi belgijski filozof in profesor dr. Bence Nanay, ki na priznani univerzi Cambridge in univerzi v Antwerpnu povezuje polja psihologije, filozofije in nevroznanosti. To pa zato, ker človeški spomin deluje drugače, kot si marsikdo predstavlja. 

»Mamljivo je razmišljati o spominu kot o nekakšnem skladišču: svoje izkušnje pospravimo, kot bi shranili škatlo, in ko se kasneje vrnemo, jih lahko preprosto vzamemo ven in najdemo natanko to, kar smo shranili.

Toda človeški spomin sploh ne deluje tako. Spominjanje smeha vaše babice ni zgolj dostopanje do neke shranjene sledi spomina, ki jo nato nepoškodovano vrnemo nazaj v shrambo. Priklic izkušnje pomeni aktivno ustvarjanje te izkušnje, ki združuje spomin in vaše trenutno čustveno stanje,« piše dr. Nanay za Psychology Today. 

Torej, tudi ko je dogodek enkrat za nami in smo si o njem že ustvarili spomin, imajo naši možgani moč, da ta spomin predrugačijo.

Ali kot pravi belgijski filozof: »Že samo dejanje spominjanja spremeni način ponovnega kodiranja, tako da se boste naslednjič določene stvari spominjali drugače. Če ste dobro razpoloženi, ko se spomnite nevtralnega dogodka, bo ta dogodek naslednjič, ko se ga boste spomnili, imel nekoliko bolj pozitiven čustveni naboj. Če ste žalostni ali prestrašeni, ko se nečesa spominjate, pa se bo spomin ponovno kodiral z bolj negativnim čustvenim nabojem in bo naslednjič, ko se ga boste spomnili, zato bolj žalosten ali strašljiv.« 

Jamranje ima škodljiv vpliv na naša lepa in dragocena življenjska doživetja. Foto: Shutterstock

Psihologi so to lastnost naših možganov doslej že uporabili v prid duševnemu zdravju, in sicer kot osnovo za terapijo EMDR, ki se uspešno uporablja za zdravljenje travmatičnih izkušenj pri pacientih s posttravmatsko stresno motnjo.

A ta plastičnost človeškega spomina, da se po ponovnem priklicu preobrazi glede na naše trenutno čustveno stanje, bi morala dati misliti tudi vsem, ki se radi pritožujejo tja v tri dni. 

»Pritoževanje je oblika spominjanja. Ko jamramo, se namreč pritožujemo nad nečim iz preteklosti. Pri tem je pomembno poudariti, da pritoževanje spremlja negativnost, saj se pritoževalec osredotoča na negativni vidik preteklega dogodka,« pravi dr. Nanay, ki razloži, da se posledično spomin pritožujoče osebe, ko se ponovno zapiše v njenih možganih, zakodira bolj negativen kot prej. Ali poenostavljeno: »Pritoževanje naredi naše spomine (še) bolj negativne.« 

PREBERITE ŠE -> Nova Gorica in Gorica: točke za nepozaben izlet, ki jih poznajo le domačini

Vendar to še ni vse, proces se dodatno zaplete, ko vzamemo v zakup, da pritoževanje nad eno stvarjo ne obstaja v vakuumu.

»Ko se nad nečim pritožujemo, je bolj verjetno, da se nam bodo ob tem samodejno prebudili spomini na druge negativno nabite dogodke (ta pojav ima v psihologiji celo ime »učinek skladnosti razpoloženja«), kar posledično poveča verjetnost, da bo naša izkušnja spominjanja še bolj negativna,« piše dr. Nanay in s tem ponazori, kako škodljiv vpliv ima jamranje na naša lepa in dragocena življenjska doživetja. 

Ko boste torej naslednjič zagnali motor jamranja in se iz ljubega miru (ali dolgčasa) začeli pritoževati nad malenkostmi ali celo stvarmi, ki se vas sploh ne tičejo, se ustavite in poskusite zavestno svoje misli usmeriti v pozitivno smer.

Pomislite na vse dobro, kar se vam je danes že zgodilo, ali pa na vse v vašem življenju, za kar ste hvaležni, in dovolite, da prijetni občutki nežno negujejo vaše spomine. Ali če si izposodimo analogijo iz vrtnarstva, tudi rože rastejo in cvetijo, če jih zalivamo z gnojilom namesto s strupom.