Priznani klinični psiholog Gordon Neufeld: Ko otrok joka, je to kompliment

Kanadski klinični in razvojni psiholog dr. Gordon Neufeld je ob lanskem obisku Ljubljane poudarjal pomembnost navezanosti otroka na starše, ki je po njegovem prepričanju bistveno bolj pomembna za uspešno vzgojo kot zgledovanje pri vrstnikih. Tako imenovana vrstniška usmerjenost je značilna predvsem za Severno Ameriko, a Neufeld opaža izgubljanje orientiranja po odraslih tudi v Evropi. Ta, kot piše v knjigi Otroci nas potrebujejo (založba Primus), ki jo je dr. Neufeld napisal skupaj z zdravnikom Gaborjem Matejem, uničuje kontekst vzgajanja otrok. Po njunem mnenju morajo biti otroci, da je vzgoja učinkovita, v ustreznem odnosu s starši. Več o pravi navezanosti si lahko preberete tukaj.

Na letošnjem predavanju, ki je potekal pod okriljem Neufeld Institute Adria in ISA instituta, se je priznani strokovnjak za razvoj otrok osredotočil na starševstvo v svetu sprememb. Da hitro spreminjajoči družbeni sistemi močno vplivajo na vzgojo otrok ter da bi morali starši del odgovornosti preložiti tudi na družbo, se strinja tudi slovenska klinična psihologinja Maja B. Kranjc, ki je v intervjuju povedala: »Ne moremo mimo družbe kot širšega sistema in ne moremo mimo tega, da se svet zelo hitro spreminja, kar je za naše možgane izziv. Še nikoli v zgodovini se niso spremembe dogajale na tako dramatičen in hiter način in temu enostavno kognitivno težko sledimo. Ne glede na hiter tehnološki razvoj pa smo žal v organizaciji družbe zelo malo napredovali.«

Velike družbene spremembe močno vplivajo na otroške možgane

Dr. Neufeld med ključnimi spremembami, ki vplivajo na posameznika, izpostavlja manjše jedrne družine, ki so manj v stiku z razširjeno družino, večji dostop do neskončnega razvedrila, več šolanja kot kdajkoli prej, več zaslonov, do katerih otroci prej dostopajo, povečana polarizacija kljub globalizaciji, večji dostop do informacij, a ne prek odraslih, večjo in zgodnejšo interakcijo z vrstniki. In kaj se ob teh spremembah dogaja z otroškimi možgani? Ti so v večjem stresu, niso se zmožni prilagajati življenjskim okoliščinam, otroci čutijo več vznemirjenosti, imajo težave s pozornostjo, več je agresije in samomorov. »Otroci izgubljajo svoja občutja,« je jasen dr. Neufeld.

Gordon Neufeld. Foto: Dalibor Danilovic/ Arhiv Neufeld Institute

PREBERITE ŠE -> Tako lahko v prvih treh letih popolnoma zatremo otrokov značaj

In kot pravi Neufeld, so starši zdaj v resnem konfliktu. »Vemo, da družba in njeni sistemi niso ok, a vseeno želimo, da naš otrok pripada v to družbo. Osredotočeni smo na to, kako se vklopiti brez upoštevanja občutkov oziroma smo jih tako ali tako izgubili,« je opisal konflikt občutkov, ki ga družba ne dovoljuje. »Vredna je samo gotovost,« je kritičen Neufeld. In poudarja, da so prav rezultati nasprotujočih občutij z občutkom skrbnosti, tisti, ki ustvarjajo najlepše vrednote: empatijo, potrpežljivost, odpuščanje, pogum.

»Otroci izgubljajo svoja občutja,« je jasen dr. Neufeld. Foto: Shutterstock

Žalost potrebujemo

In kako pomagamo otrokom pridobiti nazaj občutja? Kot pravi Gordon Neufeld, moramo ustvariti varen prostor za občutenje, pristopimo k občutkom, smo potrpežljivi, sprejemajo in podpremo žalost. »Možgani potrebujejo žalost,« je jasen strokovnjak za razvoj otrok. Ta namreč, kot pravi, prinaša okrevanje.

Da otroku dopustimo občutke, pomeni, da jih ne presojamo, nikakor jih ne zaničujemo (v smislu »saj ni nič hudega«), ne zagovarjamo sebe ali koga drugega, skušamo ne reševati problema namesto otroka, ampak smo mu v podporo.

Kako vemo, da smo ustvarili prostor, v katerem se otrok počuti sproščenega glede lastnih občutij? Dr. Gordon Neufeld opiše jasen primer: »Ko otrok pride iz šole ali vrtca, kjer ima svoje občutke stalno od nadzorom, in stopi skozi vrata doma ter začne jokati oziroma sitnariti, to vzemimo kot kompliment, saj je to očiten znak, da se doma počuti varnega.« Neufeld je dodal, da mu je največ pomenilo, ko so se pacienti, ko je še delal kot zakonski terapevt, v njegovi ordinaciji začeli jokati. »To je pomenilo, da sem ustvaril varen prostor za vsa njihova čustva,« je bil slikovit. Žalosti se torej ne smemo bati, saj, kot pravi, le padci navzdol lahko vodijo v povrnitev nazaj gor.