Oblikovalka igrač o tem, kaj se zgodi, če otroku ne dovolimo igre, ki si je želi

Morda ste na Netflixu zasledili dokumentarno serijo Abstract: The Art of Design v njej pa oblikovalko in ustanoviteljico studia Heroes Will Rise Cas Holman.

Holmanova že več kot dve desetletji razvija pripomočke in sisteme, ki spodbujajo ustvarjalno in vključujočo igro, pred kratkim pa se je mudila v Ljubljani, kjer je v Centru Rog predstavila svoje delo in znanje. Vodila je predavanje Radikalnost igre.

Oblikovalka močno verjame, da so najboljše igrače voda, blato in lesene paličice, a se zaveda, da blato in les v velikih mestih mnogim nista dostopna.

»Otroci naj se igrajo s stvarmi, ki v prvi vrsti niso narejene za igro, naj gre za kup kateregakoli materiala, iz katerega lahko kaj izdelajo. Če je narava pri roki, je seveda najboljše igrišče. Pošljite otroke ven, pa se bodo igrali, našli stvari, izdelovali stvari, radovedni bodo in opazovali bodo svet okoli sebe ter spoznali, da so tudi oni del narave,« je povedala v intervjuju za Nedelo, ki si ga v celoti lahko preberete tukaj.

Kot pravi, so zasloni zanjo problematični, ker ničesar ne spodbujajo. »Zasloni ti vse ponudijo na pladnju, ne postavljajo te pred nobene izzive in otrok sam k igri ne prispeva ničesar.«

Med igro postanemo tisto, kar v resnici smo

V pogovoru je spregovorila tudi o deljenju igrač glede na spol otroka. To tematiko Cas Holman odpre že v omenjenem Netflixovem dokumentarcu, kjer pove, da jo strašansko zmoti deljenje na roza in modre police v trgovini.

»Otroka ne boste spremenili, če mu ne boste dovolili igrač, ki si jih želi, le onesrečili ga boste. Med igro namreč postanemo tisto, kar v resnici smo,« pravi Holmanova in dodaja, da starši, ki otroku ne dovolijo, da se igra s čimer si želi, mu sporočamo, da je z njim kot osebo nekaj narobe.

»Otroku je take stvari zelo težko preslišati in mu povzročajo globoke rane, ki se ne zacelijo zlahka. Poleg tega ga ne boste spremenili, če mu ne boste dovolili igrač, ki si jih želi, le onesrečili ga boste. Med igro namreč postanemo tisto, kar v resnici smo.«

Zagovarja, da bi se morali o tem pogovarjati, saj da družba vendarle napreduje. »Morda so nekateri odrasli, starši in politiki res obtičali v preteklosti, toda otroci niso. Okoli sebe vidijo ljudi, ki so kvir, čudni in umetniki, pop zvezdnike, ki so zelo neobičajni, in to se mi zdi čudovito. Svet se spreminja in otroci to razumejo.«

Izgubili smo pravi uvid v to, kaj je uspeh

Kot oblikovalka igrač močno spodbuja otroško kreativnost, a na žalost vidi, kako jo šolski sistem in družba zatirata. Prav tako smo izgubili pravi uvid v to, kaj je uspeh.

»Hčerka mojih prijateljev, ki bo šla kmalu v srednjo šolo, obožuje ples, čeprav ni posebno nadarjena zanj. Njena starša sta mi rekla, da zdaj, ko gre v srednjo šolo, ne bo več plesala, in vprašala sem ju, ali ji ples ni več všeč. Povedala sta mi, da ga še vedno obožuje, a ne misli postati poklicna plesalka. Mar to pomeni, da lahko stvari počnemo le, če jim nameravamo posvetiti vse življenje,« se sprašuje Holmanova.

Spregovorila je tudi o radikalnem ukrepu, ki so ga nekatere ameriške šole sprejele ob ugotovitvi, da otroci niso uspešni na preizkusih znanja. Vabljeni k branju intervjuja, ki ga najdete TUKAJ - na delo.si.